Men In Jolet Eo Ad Eaorõk—Ta Melelen Men In Ñan Yuk?
“Komin itok kom dri mõnõnõ an Jema, komin jolit ailiñ eo e ar pojõk ñõn kom jen jinoin lõl.”—MATU 25:34.
1. Kain rot men ko armij rar bõki einwõt juõn men in jolet?
AOLEP armij ewõr men ko rar joleti. Ñan jet, men in jolet eo air emaroñ koba juõn wãwen mour eainemõn kin air mweie. Ñan ro jet emaroñ juõn wãwen mour ejeramel. Ilo jet wãwen ko, ebeben ko lok, kin ta ko rar iioni ak roñjaki, rar lelok juõn men in jolet kin kijirãte armij in ri ailiñ ko jet. Bõtab, ewõr juõn men ibbed aolep. Kij aolep jaar bõk jen armij eo moktata, Adam, men in jolet eo kin jerawiwi. Im eliktata men in jolet in ej tellok kij ñan mij.—Ekklisiastis 9:2, 10; Dri Rom 5:12.
2, 3. Ta men in jolet ta eo Jehovah ear leloke ilo jinoin ñan ro nejin Adam im Eve, im etke rar jab bõke?
2 Jehovah, einwõt Jemed ilañ ej yokwe, ear lelok ñan armij juõn men in jolet eoktak ilo jinoin—mour wãppen im indio ilo juõn Paradise. Kar lelok ñan jemed im jined moktata, Adam im Eve, juõn ijjino ewãppen im ejelok jerawiwi ie. Jehovah Anij ear lelok ñan armij men in lelok eo in Lal in. (Sam Ko 115:16) Jikin kallip in Eden ear jerbal einwõt juõn joñok kin ta eo enaj walok ibelakin lal im ear likit iman jemed im jined juõn jerbal emmanmõn im ekaitoktoklimo. Rar aikwij in neje, lale lal in im aolep menin eddek im menin mour ko ie, im ñan kalaplok tõrerein Paradise eo mae ien ear tõbar belakin lal. (Jenesis 1:28; 2:8, 9, 15) Ro nejiir renaj kar bõk kunair ilo men in. Enaj kar juõn men in jolet ekabwilõñlõñ ñan lelok ñan ir!
3 Bõtab, elañe rar kõnan lañliñ kin men kein aolep, Adam im Eve im ro nejiir rar aikwij kejbãrok juõn kõtan emõn ibben Anij. Rar aikwij in yokwe im bokake Jehovah, ak Adam im Eve rar likjap in kwalok air kamolol kin ta ko Anij ear lelok ñan ir im rar jab bokake Anij. Rar luji Paradise eo jikiir im kejatdikdik eo ekabwilõñlõñ Anij ear likiti imair. Kin men in, rar jab maroñ lelok men kein ñan ro nejiir.—Jenesis 2:16, 17; 3:1-24.
4. Ewi wãwen jemaroñ bõk men in jolet eo Adam ear luji?
4 Ilo tiriamokake, Jehovah ear kabellok ial eo bwe ro nejin Adam im Eve rar maroñ bõk men in jolet eo Adam ear luji. Ewi wãwen? Ilo ien eo Anij ear karõke, Nejin make, Jesus Christ, ear lelok mour eo an ewãppen ñan tokjen ro nejin Adam. Ilo wãwen in Christ ear wiaik ir aolep. Bõtab, rejjab baj bõk wõt men in jolet eo. Ej aikwij wõr juõn jutak emõn ibben Anij, eo remaroñ bõke ikijen air jerbale tõmak ilo tokjen katok eo an Jesus ñan jolok jerawiwi im ñan kwalok tõmak in ikijen air bokake. (Jon 3:16, 36; 1 Timote 2:5, 6; Dri Hibru 2:9; 5:9) Wãwen mour eo am ej kwalok ke kamolol eo am kin men in letok in?
Juõn Men in Jolet Eo Ear Itok Ikijen Abraham
5. Ewi wãwen Abraham ear kwalok an kamolol kin kõtan eo an ibben Jehovah?
5 Ke ear kajejjet karõk eo an kin lal in, Jehovah ear jerbal ibben Abraham ilo juõn wãwen einjuõn. Ear jiroñ emaan in etiljek ñan ilok jen ailiñ eo an im emmakit ñan juõn ene me Anij enaj kar kwaloke ñan e. Abraham ear mõnõnõ in bokake. Elikin Abraham ear tõkeãklok jikin eo, Jehovah ear ba bwe nejin Abraham, im jab Abraham, enaj kar bõk ene eo einwõt juõn men in jolet. (Jenesis 12:1, 2, 7) Ewi wãwen Abraham ear emmakit? Ear mõnõnõ in jerbal ñan Jehovah ilo jabdewõt jikin im jabdewõt wãwen Jehovah ear kwaloke bwe nejin en kar maroñ bõk men in jolet eo air. Abraham ear jerbal ilo juõn ene ejjab an iumin 100 yiõ ko, mae ien emij. (Jenesis 12:4; 25:8-10) Kwonaj kar kõmman ke men eo? Jehovah ear ba bwe Abraham ear “jeran.”—Aiseia 41:8.
6. (a) Abraham ear kalikar ta ke ear mõnõnõ in katok kake nejin? (b) Men in jolet et eo eaorõk Abraham ear maroñ lelok ñan nejin?
6 Etto an kar Abraham kõttar ñan bõk ladik eo nejin, Isaac, eo elap an kar yokwe. Ke ladik eo ear rittolok, Jehovah ear jiroñ Abraham ñan bõk ladik eo im katok kake. Abraham ear jaje bwe enaj kar kwalok men eo Anij make enaj kõmmane ilo an lelok Nejin einwõt juõn binmour; ak, ear bokake im bojak in katok kake Isaac ke enjel eo an Jehovah ear kabõjrak e. (Jenesis 22:9-14) Emwij an kar Jehovah ba bwe kallimur ko an ñan Abraham renaj jejjet kitieir ikijen Isaac. Kin men in, ealikar an Abraham kar tõmak bwe, elañe ear juõn men in aikwij, Anij ear maroñ kajerkakbiji Isaac jen mij, meñe juõn men rot in ejañin kar walok jen mokta. (Jenesis 17:15-18; Dri Hibru 11:17-19) Kin an Abraham jab debij nejin, Jehovah ear keañ: “Ilo ineõm dri ailiñ otemjej i lõl re naj jerammõn.” (Jenesis 22:15-18) Men in ej kalikar bwe Ine eo me Jenesis 3:15 ej konono kake, Messiah ri lomor eo, enaj kar itok jen lain eo an Abraham. Ej juõn men in jolet elap an aorõk ñan leloke!
7. Ewi wãwen an Abraham, Isaac, im Jacob kar kwalok air kamolol kin men in jolet eo air?
7 Abraham ear jab jelã kin aorõkin men eo Jehovah ear kõmmane; im bareinwõt Isaac nejin im Jacob jibwin, ro me rar erom “dri jolit kin men in kalimur eo.” Ak ir aolep rar liki Jehovah. Rar jab kadebijik ir make ñan jabdewõt jikin kwelok-ailiñ ko ilo ene eo kinke rar reimanlok ñan juõn jikin emõnlok—“jikin kwelok eo, eor an foundes̃õn, im Anij e ar kalek im kõmõnmõn e.” (Dri Hibru 11:8-10, 13-16) Ak, ejjab aolep ro nejin rar kamolol kin men in jolet eo eaorõk ear wõr ikijen Abraham.
Jet Ro Rar Kajekdon Men in Jolet eo
8. Ewi wãwen Esau ear kwalok bwe ear jab kamolol kin aorõkin men in jolet eo an?
8 Esau, ritto tata eo nejin Isaac, ear likjap in kautiej jerammõn in manje eo an. Ear jab kamolol kin men ko rekwojarjar. Inem juõn ien ke ear kwuli, Esau ear wiakake jerammõn in manje eo an ñan jatin, Jacob. Kin ta? Kin juõn mõñã in bread im lentil kamat ilo den! (Jenesis 25:29-34; Dri Hibru 12:14-17) Ailiñ eo me Anij enaj kajerbale ñan kajejjet kitien kallimur ko an ear itok ikijen Jacob, eo Anij ear ukõt etan ñan Israel. Ien ta ko remõn men in jolet in ear kabellok ñan ir?
9. Kin men in jolet eo air ilo jitõb, anemkwoj rot eo ro nejin Jacob, ak Israel, rar iione?
9 Ilo juõn ien ñitta, Jacob im family eo an rar emmakit ñan Egypt. Ijo rar laplok im lukkun lõñ, ak rar bareinwõt erom ri kamakoko ro. Bõtab, Jehovah ear jab meloklok bujen eo an ibben Abraham. Ilo ien eo Anij ear karõke, ear lomoren ro nejin Israel jen air kamakoko im kejelãik bwe enaj bõktok ir ñan “juõn ene e bwijliplip kin milk im hõnni,” ene eo me ear kallimur ñan Abraham.—Exodus 3:7, 8; Jenesis 15:18-21.
10. Ilo Tol Sinai, ta men ko rejej uan kar walok ikijen men in jolet eo an ro nejin Israel?
10 Ke ro nejin Israel rar etal ñan Enen Kallimur eo, Jehovah ear kokwelok ir ilo Tol Sinai. Ijo ear ba ñan ir: “Elañe komij eoroñ ainikiõ im kejbãrok bujen eo Aõ, inem kom naj Aõ mweiuk e aurõk, jen ailiñ ko otemjej: bwe aolepen lõl, Aõ: im kom naj ñõn Iõ juõn ailiñ in pris ro, im ailiñ e kwojarjar.” (Exodus 19:5, 6) Elikin an aolep armij ro rar mõnõnõ in errã ibben men in, Jehovah ear lelok Kien eo an ñan ir—juõn men ear jab kõmmane ñan jabdewõt armij ro jet.—Sam Ko 147:19, 20.
11. Ta kar jet ian men ko raorõk rar koba ilo men in jolet eo ilo jitõb an ro nejin Israel?
11 Ear wõr ibben ailiñ in ekãl juõn men in jolet elap ilo jitõb! Rar kabuñ ñan Anij eo wõt emol. Ear lomor ir jen Egypt im rar ri kamol ro kin men in walok ko rekabwilõñlõñ ke Anij ear lelok Kien eo an ion Tol Sinai. Ear aibujuij lok men in jolet eo air ke rar bar bõk “nan ko an Anij” jen ri kanan ro. (Dri Rom 3:1, 2) Jehovah ear kãlet ir bwe ren ri kennan ro an. (Aiseia 43:10-12) Inen Messiah eo enaj kar walok jen ailiñ eo air. Kien eo ear jitõñlok ñan e, enaj kar kalikar e, im en kar jibañ ir ñan kile air aikwiji e. (Dri Galetia 3:19, 24) Bareinwõt, rar bõk ien eo emõn ñan jerbal ibben Inen Messiah eo einwõt juõn ailiñ in priest ro im juõn ailiñ ekwojarjar.—Dri Rom 9:4, 5.
12. Meñe rar deloñ ilo Enen Kallimur eo, ta eo ri Israel ro rar likjap in jelã kake? Etke?
12 An mol ñan kallimur eo an, Jehovah ear tel ri Israel ro ñan Enen Kallimur eo. Ak einwõt an kar ri jilek Paul kameleleik tokelik, kin jabwe tõmak eo air, ene eo ear jab mol in juõn jikin “kakijeik ir.” Einwõt juõn jar in armij, rar jab deloñ ilo “kakije eo an [Anij]” kinke rar likjap in melele im jerbal ekkar ñan karõk in ran in kakije eo an Anij, eo ear ijjino elikin ear kõmanmõn Adam im Eve.—Dri Hibru 4:3-10.
13. Kin air likjap in kwalok kamolol kin men in jolet eo air ilo jitõb, ri Israel ro einwõt juõn ailiñ ear luji ta?
13 Ri Israel ro ilo kanniek rar maroñ kauñ oran ro renaj kar bõk kunair ibben Messiah eo ilo Ailiñ eo an ilañ einwõt juõn ailiñ in priest im juõn ailiñ ekwojarjar. Ak rar jab kaorõk men in jolet eo air. Juõn oran edik wõt in ri Israel ro ilo kanniek rar tõmak ilo Messiah eo ke ear itok. Tokjen men in, eiet wõt kar kobaik ir ilo ailiñ in priest eo kar kanan kake. Kar bõk Ailiñ eo jen Israel eo ilo kanniek im kar “lelok ñõn dri ailiñ rej kõmõn leen kaki.” (Matu 21:43) Kar ailiñ ta eo?
Juõn Men in Jolet Ilañ
14, 15. (a) Elikin mij eo an Jesus, ewi wãwen an ri ailiñ ko kar jino jerammõn ikijen “inen” Abraham? (b) Ta eo ro uan “Israel an Anij” ej bõke einwõt men in jolet eo air?
14 Kar lelok Ailiñ eo ñan “Israel an Anij,” Israel eo ilo jitõb, ejaakin 144,000 ri kabit ri kalor ro an Jesus Christ. (Dri Galetia 6:16; Reveles̃õn 5:9, 10; 14:1-3) Jet ian 144,000 rein kar ri Jew ro ilo kanniek, ak elõñ iair kar jen ailiñ ko an ri Gentile ro. Ilo wãwen in kallimur eo an Jehovah ñan Abraham, bwe ikijen “inen” ailiñ ko otemjej renaj jerammõn, ear jino an jejjet kitien. (Jerbal 3:25, 26; Dri Galetia 3:8, 9) Ilo jejjet in kitien in mokta, kar kabit armij ro jen ri ailiñ ko kin jitõb kwojarjar im Jehovah Anij ear bõk ir einwõt ro nejin ilo jitõb, ro jein im jatin Jesus Christ. Ilo wãwen in, ir bareinwõt rar erom mõttan eo kein karuo in “ine” eo.—Dri Galetia 3:28, 29.
15 Mokta jen an kar mij, Jesus ear bõkmantak bujen eo ekãl ñan ri Jew ro me rar maroñ erom ro uan ailiñ in ekãl, eo enaj kar kowãppene kin bõtõktõkin make. Ion bedbed in tõmak eo air ilo men in katok in, enaj “kowãppen in drio” ro kar bõk ir ilo bujen in. (Dri Hibru 10:14-18) Emaroñ “kowãnik” ir im jeorlok jerawiwi ko air. (1 Dri Korint 6:11) Ilo wãwen in, remaroñ einwõt Adam mokta jen an kar jerawiwi. Bõtab, rein rejamin jokwe ilo juõn paradise ion lal. Jesus ear ba bwe enaj keboj jikiir ilañ. (Jon 14:2, 3) Rej karmijeteik kejatdikdik eo air ion lal ñan bõk ‘jolit eo emwij likit e ilañ ñan ir.’ (1 Piter 1:4) Renaj kõmman ta ijo? Jesus ear kamelele: “Ij kõmman juõn bujen ibbemi . . . kin juõn ailiñ.”—Luke 22:29, New World Translation.
16. Ta jerbal eo eaibujuij ej bed iman ri Christian ri kabit ro?
16 Jen ilañ, ro renaj iroij ibben Christ renaj, ibwiljin men ko jet, jibañ in jolok jen lal men in jumae ko aolep nae iroij bõtata an Jehovah. (Reveles̃õn 2:26, 27) Einwõt mõttan eo kein karuo in ine eo ilo jitõb an Abraham, renaj bõk kunair in bõktok jerammõn eo kin mour wãppen ñan armij ilo ailiñ ko otemjej. (Dri Rom 8:17-21) Ewõr ibbeir juõn men in jolet elap an aorõk!—Dri Epesõs 1:16-18.
17. Wãwen et ko kin men in jolet eo air ri Christian ri kabit ro rej lañliñ kaki ke rej bed wõt ion lal?
17 Ak men in jolet eo an ri kabit ri kalor ro an Jesus rejjab ñan ilju im jeklaj wõt. Ilo juõn wãwen me ejelok bar juõn ear maroñ kõmmane, Jesus ear jibañ ir ñan jelã Jehovah, Anij eo wõt emol. (Matu 11:27; Jon 17:3, 26) Ikijen nan im joñok, ear katakin ir kin ta melelen air ‘liki Jehovah’ im ta eo ekoba ilo air bokake Jehovah. (Dri Hibru 2:13; 5:7-9) Jesus ear lelok ñan ir jelãlokjen kin mol eo ikijen karõk eo an Anij im ear kamol ñan ir bwe jitõb kwojarjar enaj tel ir ñan juõn melele elaplok kin e. (Jon 14:24-26) Ear kalikar aorõkin Ailiñ in Anij ilo lemnak ko air im burueir. (Matu 6:10, 33) Jesus ear bareinwõt lelok ñan ir jerbal eo ñan kwalok nan im kõmman ri kalor ro ilo Jerusalem, Judea, Samaria, im jikin ko retolok tata ion lal.—Matu 24:14; 28:19, 20; Jerbal 1:8.
Juõn Men in Jolet Eaorõk an Jar eo Elap
18. Ilo wãwen et eo kallimur eo an Jehovah bwe ailiñ ko otemjej renaj jerammõn ikijen inen ej jejjet kitien rainin?
18 Bõlen, oran Israel eo ilo jitõb, “bwij erik” in ri jolet kin Ailiñ eo, ededelok air kar kãleti. (Luk 12:32) Iumin elõñ yiõ ko kiõ, Jehovah ear lolorjake air aini juõn jar elap in armij ro jet jen ailiñ ko otemjej. Ilo wãwen in, kallimur eo an Jehovah ñan Abraham bwe ailiñ ko otemjej renaj jerammõn ikijen “inen” ej jejjet kitien ilo juõn wãwen elap. Ilo lañliñ, rein re jerammõn rej bareinwõt karejar ñan Jehovah im rej kile bwe lomor eo air ej wawa ion tõmak eo air ilo Lamb eo an Anij, Jesus Christ. (Reveles̃õn 7:9, 10) Kwo nañin bõk ke nan in kir eo an Jehovah bwe kwon mõttan kumi in emõnõnõ?
19. Ailiñ kein rej jerammõn rainin rej reimanlok ñan men in jolet et eo?
19 Ta men in jolet eo Jehovah ej lelok ñan ro rejjab mõttan bwij eo edik? Jab, ejjab juõn men in jolet ilañ. Ej men in jolet eo me Adam en kar maroñ lelok ñan ro nejin—kejatdikdik eo kin mour wãppen im indio ilo juõn paradise me eliktata enaj kalibubu aolepen lal in. Enaj juõn lal me enaj “ejelok bar mij, im re jamin bar liãjlol, ak jõñ, ak iñtan.” (Reveles̃õn 21:4) Inem, ej ñan kwe me Nan in kakõrmol an Anij ej ba: “Kwon liki Jeova im kõmõn emõn; kwon jokwe ilo ene im lore tiljek. Kwon bareinwõt lõñliñ ilo Jeova, im E naj lewoj men in kajitõk ko an buruõm. Bwe jirik wõt ien, im eo enana e naj joko . . . A ro etã burueir re naj jolit ene eo, im re naj kalõñliñ ir mõke kin ainemõn elõñlok. Ro remõn re naj jolit ene eo, im jokwe iloan ñõn in drio.”—Sam Ko 37:3, 4, 10, 11, 29.
20. Ewi wãwen an “sheep ro jet” lañliñ kin elõñ ian men in jolet ko ilo jitõb an ri Christian ri kabit ro?
20 Men in jolet eo an “sheep ro jet” an Jesus ej bed ilal in iumin Ailiñ eo ilañ. (Jon 10:16a) Meñe rejamin bed ilañ, elõñ ian men in jolet ko ilo jitõb me ri kabit ro rej lañliñ kaki naj liloki ñan ir. Ej ikijen kumi in ri kabit ro, “dri korijer e tiljek im meletlet,” me sheep ro jet rej bõk melele eo kin kallimur ko raorõk rebed ilo Nan in Anij. (Matu 24:45-47; 25:34) Ibben don, ri kabit ro im sheep ro jet rej jelã im kabuñ ñan Anij eo wõt emol, Jehovah. (Jon 17:20, 21) Ibben don, rej kamolol Anij kin tokjen katok eo an Jesus ej jolok jerawiwi. Rej jerbal ibben don einwõt juõn wõt bwij iumin juõn Shepherd, Jesus Christ. (Jon 10:16b) Rej aolep mõttan juõn dolul in jimjãn jimjatin ibelakin lal ej yokwe. Ibben don rej bõk jerammõn eo ñan air Ri Kennan ro an Jehovah im Ailiñ eo an. Aet, elañe kwoj juõn ri karejar an Jehovah emwij wujleplok am mour im baptais, men kein aolep rej koba ilo men in jolet eo am ilo jitõb.
21, 22. Ewi wãwen ad aolep maroñ kwalok bwe jej kaorõk men in jolet eo ad ilo jitõb?
21 Ewi aorõkin men in jolet in ilo jitõb ibbam? Ej bwe ke am kaorõke ñan kõmman bwe am kõmanmõn ankil an Anij en men eo eaorõktata ilo am mour? Einwõt men in kamol eo kin men in, kwoj bokake ke Nan eo an im dolul eo an bwe kwon keini am bed ilo kwelok ko aolep an congregation in Christian? (Dri Hibru 10:24, 25) Men in jolet in ej bwe ke an aorõk ñan yuk bwe kwon wõnmanlok im karejar ñan Anij meñe ej walok abañ ko? Kamolol eo am ej bwe ke an kajur ñan kamaroñ yuk ñan jumae jabdewõt men in kabo ko ñan jibadõk juõn ial me emaroñ tellok ñan am luji men in jolet eo?
22 Jen aolep kaorõk men in jolet in ilo jitõb me Anij ear letoke ñan kij. Ke jej kalimjek wõt Paradise eo ej bed iman, jen bõk kunad ilo joñan ad maroñ ilo jerammõn ko ilo jitõb me Jehovah ej litoki ñan kij kiõ. Ilo ad kalek mour eo ad ibelakin kõtan eo ad ibben Jehovah, jej kalikar ewi aorõkin men in jolet eo ad letok in Anij ej ñan kij. Jen ibwiljin ro rej keañ: “I naj koutiej Yuk, aõ Anij, aõ Kiñ: im I naj kamõnõnõik etõm ñõn in drio im in drio.”—Sam Ko 145:1.
Ewi Wãwen Am Naj Kar Kameleleiki?
• Elañe Adam ear tiljek ñan Anij, ta men in jolet eo enaj kar letok ñan kij?
• Ewi wãwen an kar ro nejin Abraham watõk men eo jolet eo ear bellok ñan ir?
• Ta eo ekoba ilo men in jolet eo an ri kabit ri kalor ro an Christ?
• Ta men in jolet eo an jar eo elap, im ewi wãwen remaroñ kwalok bwe emol air kamolol kake?
[Pija ko ilo page 30]
Kwoj kamolol ke kin men in jolet eo am ilo jitõb?