Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w01 8/1 p. 3-8
  • Lo Ri Kõmanman Eo Kin Men Ko Rekabwilõñlõñ!

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Lo Ri Kõmanman Eo Kin Men Ko Rekabwilõñlõñ!
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2001
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Eo Ear Kõmman Jerbal Ko
  • Armij Ta eo Ewõr Uak ko Ibben?
  • Lelok ñan Jehovah Nebar eo Ekkar
  • Lale Jerbal Ko Rekabwilõñlõñ An Anij
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2001
  • Katak ko Relap Jen Book in Job
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2006
  • Job Ear Nebar Ãt eo Etan Jeova
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2009
  • “Kom Ar Roñ Kin An Job Kijenmij”
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2006
Ebar Wõr
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2001
w01 8/1 p. 3-8

Lo Ri Kõmanman Eo Kin Men Ko Rekabwilõñlõñ!

“Kwon bwijrõk, im lemnok kin jerbal ko an Anij, men in bwilõñ.”​​—⁠JOB 37:⁠14.

1, 2. Ilo 1922, men in kabwilõñlõñ ta eo rar loe, im ewi wãwen rar emmakit?

ARCHAEOLOGIST (ri katak eo kin mour an armij ro etto) eo im ri utiej eo ilo England iumin elõñ yiõ ko rar jerbal ibben don ñan kabukõt men eo aorõk. Eliktata, ilo November 26, 1922, ilo juõn uliej an pharaoh ro ilo Egypt ilo komlal eo ebuñbuñ Komlal eo an King ro, archaeologist Howard Carter im Lord Carnarvon rar lo men eo eaorõk rar bukõte​​—⁠lũp eo lũpen Pharaoh Tutankhamen. Ke rar tõbar kejam eo emwij seale, rar kimlij juõn roñ. Carter ear kadeloñ juõn candle im allimõmõ iloan.

2 Carter ear ba tokelik: “Ke Lord Carnarvon, ilo an jaje debiji an ikkũmkũm, ilo kijoror ear kajitõk, ‘Kwomaroñ ke lo jabdewõt men?’ I ar aikwij kate iõ ñan baj ba nan kein, ‘Aet, elõñ men ko raibujuij.’ ” Ibwiljin elõñ thousand mweiuk ko ilo lũp eo kar juõn box in ri mij kõmman jen gold. Kwomaroñ kar lo jet ian “men ko raibujuij” ilo pija ko ak ilo juõn museum. Ak, meñe men kein rej bed ilo museum rar aibujuij, ejelok kõtair ñan mour eo am. Inem jen oktaklok ñan men ko rekabwilõñlõñ me ewõr kõtair ñan im raorõk ñan yuk.

3. Ia eo jemaroñ lo kamelele ko ie kin men ko rekabwilõñlõñ me emaroñ wõr tokjeir ñan kij?

3 Ñan wanjoñok, lemnak kin juõn emaan eo ear mour elõñ buki yiõ ko remotlok, juõn emaan elaplok an lakkũk jen jabdewõt movie star, ri buñbuñ ilo ikkure, ak juõn uan iroij ro. Kar naetan armij eo elaptata ian ro otemjej nejin rear. Kwonaj kile etan​​—⁠Job. Aolepen juõn book ilo Bible kar je kin e. Ak, juõn ian ro mõttan Job, juõn likao etan Elihu, ear eñjake aikwij eo ñan kajimwe e. Ilo juõn wãwen, Elihu ear ba bwe elaplok an kar Job lemnak kin e make im ro ibelakin. Ilo Job chapter 37, jej lo nan in kakabilek ko jet rejejjet im meletlet me emaroñ lap an wõr tokjeir ñan kij kajjojo.​​—⁠Job 1:​1-3; 32:1–​33:⁠12.

4. Ta eo ear tellok ñan nan in kakabilek eo an Elihu me emwij je ilo Job 37:⁠14?

4 Ro jilu jeran Job rewan rar kwalok ilo speech ko raetok men ko im rar lemnak Job ear bwid ilo lemnak ak kõmman. (Job 15:​1-6, 16; 22:​5-​10) Ilo meanwõd Elihu ear kõttar mae an kar dedelok bwebwenato eo air. Inem ear konono ilo lolokjen im meletlet. Ear kwalok elõñ point ko raorõk, ak lale lemnak in eaorõk: “Kwon roñjake men in, O Job: kwon bwijrõk, im lemnok kin jerbal ko an Anij, men in bwilõñ.−Job 37:⁠14.

Eo Ear Kõmman Jerbal Ko

5. “Jerbal ko an Anij, men in kabwilõñlõñ” me Elihu ear konono kake rej kitibuj ta?

5 Lale bwe Elihu ear jab ba bwe Job en lemnak kin Job make, kin Elihu, ak kin armij ro jet. Ilo meletlet Elihu ear rejañ Job​​—⁠im kij​​—⁠ñan lemnak kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Jehovah Anij. Ta eo kwoj lemnak ej koba ilo “men ko rekabwilõñlõñ an Anij?” Bareinwõt, ilo lemnak kin inebata ko am kin ejmour, money, ran ko rej itok, family eo am, ri jerbal ro mõttam, im ro ri turem, etke jej aikwij lemnak kin jerbal ko an Anij? Ejelok bere, jerbal ko rekabwilõñlõñ an Jehovah Anij ej kitibuj meletlet eo an, im maroñ eo an ion men in kõmanman otemjej ibelakid. (Nihimaia 9:6; Sam 24:1; 104:24; 136:​5, 6) Ñan kõmman bwe en alikar, lale juõn point ilo book in Joshua.

6, 7. (a) Jehovah ear kõmman ta jerbal ko rekabwilõñlõñ ilo ran ko an Moses im Joshua? (b) Elañe kwar lo jabdewõt ian jerbal kein ilo ien eo an Moses im Joshua, ewi wãwen kwonaj kar emmakit?

6 Jehovah ear bõktok men in kaeñtan ko ion Egypt eo etto inem kejebel Lomalo Ekilmir eo bwe Moses en maroñ tel Israel eo etto ñan air anemkwoj. (Exodus 7:1–​14:31; Sam 106:​7, 21, 22) Ewõr juõn men eo einlok wõt im rej kwalok kake ilo Joshua chapter 3. Joshua, eo ear binej jenkwon Moses, ear aikwij tel armij ro an Anij im kijone bar juõn den im deloñ iloan Enen Kallimur eo. Joshua ear ba: “Komin kokwojarjar kom; bwe ilju Jeova e naj kõmõn men in bwilõñ ko ibemi.” (Joshua 3:⁠5) Men in bwilõñ ta ko?

7 Eokwe, bwebwenato eo ej kwalok bwe Jehovah ear kabellok kein bõprae in den eo, River Jordon, bwe elõñ thousand maan, kõrã, im ajiri ro ren maroñ ellã ion ene emõrã. (Joshua 3:​7-​17) Elañe jaar bed ie im lale an jebel river eo im aolep armij ro rar maroñ kijone ilo ejelok uwõta, jenaj kar lokjenad kin joñan an kar kabwilõñlõñ men in! Ear kalikar bwe Anij ewõr an kajur ion men in kõmanman ko. Ak, kiõ​​—⁠ilo mour eo ad⁠​—⁠ewõr men ko joñan wõt in air kabwilõñlõñ. Ñan lo ta jet ian men kein im etke jej aikwij lemnak kaki, etale Job 37:​5-7, New World Translation.

8, 9. Job 37:​5-7 ej jitõñlok ñan jerbal ta ko rekabwilõñlõñ, ak etke jej aikwij lemnak kin men kein?

8 Elihu ear keañ: “Anij ej jorur kin ainikien ilo juõn wãwen ekabwilõñlõñ, im men ko relap ej kõmmani jeban melele kaki.” Ta eo Elihu ear lemnak kake kin an Anij kõmman men ko “ilo juõn wãwen ekabwilõñlõñ”? Eokwe, ej konono kin snow im wõtleplep in wõt ko. Men kein renaj kar kabõjrak jerbal eo an juõn ri kallip ilo jikin kallip eo an, im lelok ñan e ien im unin ñan lemnak kin jerbal ko an Anij. Jemaroñ jab ri kallip ro, ak wõt im snow remaroñ jelet kij. Ekkar ñan jikin eo jej jokwe ie, snow im wõt remaroñ kabõjrak makitkit ko ad bareinwõt. Jej bõk ke ien ñan kalmenlokjen kin wõn eo ej bed ilikin men in kabwilõñlõñ rot kein im ta melelen men in? Kwo nañin kõmmane ke?

9 Eaorõk, ñe jej read ilo Job chapter 38, Jehovah Anij make ear bõk ejja wãwen lemnak eo wõt, ke ear bõkmantak kajitõk ko ewõr meleleir ilikin ñan Job. Meñe Ri Kõmanman eo ad ear jitõñlok kajitõk kein ñan Job, ealikar ewõr kõtair ñan lemnak eo ad, bed eo ad, im ilju eo ad. Inem jen lale ta kajitõk ko Anij ear kajitõk kaki, im jen lemnak kin ta eo ej kitibuje, aet, jen kõmman men eo Job 37:14 ej rejañ kij ñan ad kõmmane.

10. Job chapter 38 en kar jelet kij ilo wãwen et eo, im ej bõkmantak kajitõk ta ko.

10 Chapter 38 ej kabellok: “Inem Jeova e ar uak Job jen aire eo, im E ba, Wõn in ej kamarok bebe kin nan ko im ejelok jelalokjen? Kwon kañõrñõr kiõ einwõt juoñ eman; bwe I naj kajitõk ibõm, im kwon kwalok ñõn iõ.” (Job 38:​1-3) Men in ear keboj lemnak eo an. Ear jibañ Job ñan kajimwe lemnak eo an ñan kile bwe ear jutak iman Ri Kõmanman men ko otemjej ilañ im ilal im bwe ear aikwij uak ñan e. Men in ej juõn men emõn ñan kij im ro mõttad ñan kõmmane bareinwõt. Inem Anij ear bõkmantak men ko Elihu ear konono kaki. “Kwar ber ia ke I ar likit loñtõk ko loñtõn lõl? kwon kwalok, elañe eor jelalokjen ibõm. Wõn e ar bek kin joñok ko an, elañe kwo jela? ak wõn eo e ar kõnike juõn lain ion? Loñtõk ko emwij kabini ion ta? ak wõn eo e ar likit dreka in boũl?”​​—⁠Job 38:​4-6.

11. Job 38:​4-6 en kar kõmman bwe jen kile ta ko?

11 Job ear bed ia​​—⁠ia eo jabdewõt iad ar bed ie⁠​—⁠ke kar kõmanman lal in? Kij jaar ri architect (juõn eo ej kõmman pija in em ko) ro me rar eiki lal in ad ke im, jen men eo kar eiki, kõmman line ko einwõt ke jaar kajerbal juõn ruler? Emol, jaab! Kar ejelok armij ilo ien eo. Einwõt ñe lal in ad kar juõn em, Anij ear kajitõk: “Wõn eo e ar likit dreka in boũl?” Jej jelã bwe ejejjet joñan etolok in lal in jen al bwe jen maroñ mour im ejmour. Im ejejjet joñan kilep in bareinwõt. Elañe lal in ear kilep lok, hydrogen gas eo ejamin naj kar maroñ ilok jen mejatoto eo ad im ejelok juõn men enaj maroñ mour ion planet (iju) eo ad. Alikar, ear wõr juõn eo ear “likit dreka in boũl” ilo jikin eo ejejjet. Ear tellokin an Job bõk nebar kin men in ke? Kij ke? Ak ej ke Jehovah Anij?​​—⁠Jabõn Kennan Ko 3:​19; Jeremiah 10:​12, NW.

Armij Ta eo Ewõr Uak ko Ibben?

12. Kajitõk eo jemaroñ loe ilo Job 38:6 en kar tellok kij ñan ad lemnak kin ta?

12 Anij ear bareinwõt kajitõk: “Loñtõk ko emwij kabini ion ta?” Ejjab juõn kajitõk emõn ke ñan kamakit lemnak? Bõlen jej jelã juõn nan Job ear jaje kake​​—⁠gravity. Enañin kij aolep jej melele bwe kajur in gravity eo jen al ej debiji lal in ad, ñan ba ilo bar juõn wãwen loñtak ko emwij kabini. Ak, wõn eo ej lukkun melele kin gravity?

13, 14. (a) Ta eo jej aikwij kamole kin gravity? (b) Jen emmakit ilo wãwen et ñan wãwen eo me Job 38:6 ej kwalok kake?

13 Juõn book me kar je ilo yiõ ko kiõ etan The Universe Explained ej kamol bwe ‘gravity ej men eo elaptata jelã kake, ak ediktata melele kake, ian aolep kajur ko ion lal.’ Ej kakobaik: “Kajur in gravity ej kijone jikin ko ejelok kobban ilo mõkaj, ilo ejelok jabdewõt men ej kõmman an eindein. Bõtab, ilo yiõ ko kiõ, physicist ro rar jino kajidede bwe gravity emaroñ ito-itak ilo no ko kõmman jen men jidik ko etan particle me rej naetan graviton ko . . . Ak ejelok juõn ej lukkun jelã elañe rebed.” Lemnak kin ta eo men in ej kwalok kake.

14 Science ear wõnmanlok iumin 3,000 yiõ ko jen ien eo Jehovah ear bõkmantak kajitõk kein ñan Job. Ak ñan kiõ, kij im physicist ro rekabel bareinwõt ejelok juõn iad jemaroñ kamelele kin gravity, men eo ej debiji lal in ilo ial in rol eo an, wãwen eo ejejjet ñan kõmman bwe jen maroñ lañliñ kin mour ijin. (Job 26:7; Aiseia 45:18) Men in ejjab melelen bwe jej aikwij lukkun etale kin men in ittino ko kin gravity. Jen an eindein, ilo ad lale kin wãwen in wõt kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij en kar jelet lemnak eo ad kin e. Kwoj bwilõñ ke kin meletlet im jelãlokjen eo an, im kwoj melele ke kin etke jej aikwij kalaplok ad katak kin ankil an?

15-17. (a) Job 38:​8-11 ej kalap ad lale ta, im ej tellok ñan kajitõk ta ko? (b) Ta eo jej aikwij kamol ikijen jelãlokjen eo kin lojet ko im beddejak eo air ibelakin lal?

15 Ri Kõmanman eo ear wõnmanlok ilo an kajitõk: “Ak wõn e ar kili lojit kin aur ko, ke e ar tormanlok, einwõt elañe e ar tortok jen loje; Ke I ar kõmõn kõro ko nuknuk ko an, im marok e mijil juõn kworõk in kirboke, Im na belakin einwõt Aõ kõnan, im likit alal ko im aur ko, Im ba, Ñõn ijin kwo naj itok, a kwon jab elã jen e; im naj drebij no ko am relej ijin?”​​—⁠Job 38:​8-​11.

16 Kili lojet kin aor ko ej kitibuj ene ko, lojet ko, im bõkã ko. Ewi toan an armij lale im katak kin men kein? Iumin elõñ thousand yiõ ko​​—⁠im ear lukkun lap air katak kake ilo jibuki yiõ ko rej kab motlok. Kwomaroñ lemnak bwe enañin aolep men ko rej aikwij jelã kake emwij an kamole kiõ. Ak, ilo yiõ in 2001, elañe kwar etale katak in ilo library ko relap ak kajerbal maroñ eo elap ñan kõmman research ilo Internet eo ñan kabuk kamelele ko rekãltata, ta eo kwonaj loe?

17 Ilo juõn book in kamelele ebuñbuñ, kwomaroñ lo nan in kamol in: “Beddejak in loñtak in ene ko im komlal in lojet ko ion mejen lal in im beddejak in wãwen ene ko relap eto an kar abañ ko rekaitoktoklimo ñan an science etale im kwalok lemnak ko air.” Elikin an ba men in, encyclopedia eo ej kab mwij ad eliji nan ko an ear letok emen kamelele ko remaroñ kar eindein ak ear ba bwe men kein rej “ibwiljin elõñ hypothesis ak lemnak ko wõt.” Einwõt kwomaroñ jelã, juõn hypothesis “ej kwalok bwe ejjabwe kein kamol ko air ñan letok elaplok jen juõn kamelele me rej lemnake wõt.”

18. Job 38:​8-11 ej tellok yuk ñan bõk jemlok ta ko?

18 Men in ejjab kalikar ke jejjet in kajitõk ko jaar read kaki ilo Job 38:​8-​11? Emol ejakkar ad bõk nebar kin lajrak in aolep wãwen kein ilo lal in ad. Jaar jab likiti alliñ eo bwe kajur in gravity eo enaj kar jibañ kõmman bõkã ko me ekkã air jab kaibwij barijet ko ak jikin eo jej jokwe ie. Kwojelã eo ear kõmmane, Ri Kõmanman men ko rekabwilõñlõñ.​​—⁠Sam 33:7; 89:9; Jabõn Kennan Ko 8:​29; Jerbal 4:​24; Reveles̃õn 14:⁠7.

Lelok ñan Jehovah Nebar eo Ekkar

19. Nan ko jeje einwõt poem ilo Job 38:​12-14 rej kareilok kij ñan men ta ko remol im jej loi?

19 Armij rejjab maroñ bõk nebar kin erolol eo an lal, me Job 38:​12-14 ej konono kake. Errolol in ej kõmman an walok jorantak, ekkã an aibujuij. Ñe ej tak al, wãwen ko ilo lal rej alikar lok, einwõt an alikar annañin juõn seal ilo clay eo. Ilo ad lale baj jidik wõt in makitkit ko an lal, jej aikwij bwilõñ bwe ejjab le jen joñan an mõkaj an rol lal in, eo enaj kar walok ilo jorrãn, einwõt emaroñ bidodo ad kile. Ejjab lukkun rumij an rol bareinwõt ñan kõmman bwe ran im boñ, ilo an aetoklok, en bõktok bwil im molo rele jen joñan im kõmman bwe en jab maroñ mour armij. Ilo mol, jej aikwij mõnõnõ bwe Anij, im jab jabdewõt kumi in armij, ear likit joñan mõkaj in an lal in erolol.​​—⁠Sam 148:​1-5.

20. Ewi wãwen kwonaj kar uak ñan kajitõk ko rej walok ilo Job 38:​16, 18?

20 Kiõ, lemnak mõk elañe Anij ear kajitõk ibbam kin kajitõk kein: “Kwe kwar dreloñ ke ilo unin dren ko in lometo? ak kwar etetal ke ilo jikin ko retino i lojit?” Juõn oceanographer (eo ej katak kin men ko im makitkit ko ilojet) bareinwõt ejjab maroñ lelok juõn uak emõn! “Kwar melele kin drilpen lõl ke? kwon kwalok e elañe kwo jela aolepen.” (Job 38:​16, 18) Emwij ke am lolok im etale aolep jikin ko ilo lal, ak enañin aolepeir? Jete ien mour kwoj aikwiji ñan am maroñ lale aolep jikin ko raibujuij im men in kabwilõñlõñ ko an lal? Im renaj ien ko elap air aibujuij!

21. (a) Kajitõk ko ilo Job 38:19 remaroñ bõkmantak lemnak ta ko kin science? (b) Men ko remol ikijen meram en kamakit kij ñan kõmman ta?

21 Lale, bareinwõt, kajitõk ko remũlal ilo Job 38:19: “Ewi ial ñõn imõn maram? im kin marok, ewi jikin eo an?” Kwomaroñ jelã bwe jen etto, kar lemnak eo bwe meram ej ito-itak einwõt juõn wave (no), einwõt limajinono ko jemaroñ loi ilo juõn lwe. Inem ilo 1905, Albert Einstein ear kamelele bwe meram ej makitkit einwõt uror ko, ak particle ko (einwõt atom ko), in energy (kajur). Men in ear uake ke bwok eo? Eokwe, juõn encyclopedia ilo ran kein ej kajitõk: “Meram ej einwõt juõn wave ke ak juõn particle?” Ej uak: “Alikar, [meram] ejjab maroñ men kein jimor kinke wãwen kein ruo [wave im particle ko] rej lukkun oktak jen don. Uak eo emõntata ej bwe meram ejjab men kein ruo.” Ak, jej bõk wõt mãnãn (ilo kajju ak jab kajju) jen meram in al, meñe ejelok juõn emaroñ kamelele kin jerbal eo an Anij kin men in. Jej bõk tokjen kin mõñã im oxygen me men in eddek ko rej kõmmani ñe rej bõk meram. Jemaroñ read, lo mejen ro rejitenburu ibbed, lale tulok in al ko, im men ko eierlok wõt. Ñe jej kõmmane men in, jen jab kwalok ad kamolol ke kin men in kabwilõñlõñ ko an Anij?​​—⁠Sam 104:​1, 2; 145:5; Aiseia 45:7; Jeremiah 31:​35, NW.

22. Ewi wãwen David eo etto ear emmakit ñan jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij?

22 Mejenkajjik eo ad ñan kalmenlokjen kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Jehovah ej ñan ad baj bwilõñ ke, einwõt ad lokjenad kin aolep men kein? Jaab. Ri jeje psalm eo etto ear kamol bwe jeban melele im kamelele kin aolep jerbal ko an Anij. David ear je: “O Jeova aõ Anij, elõñ men in bwilõñ, jerbal ko Kw’ar kõmõne, . . . elañe I naj kõnan kwalok im konono kaki, relõñ jen maroñ in bwini.” (Sam 40:⁠5) Ak, ear jab melelen bwe enaj ikõñ wõt kin jerbal kein rekabwilõñlõñ. David ear kamol men in ikijen bebe eo an ebin me Sam 9:1 ej kwalok kake: “I naj kamolol Jeova kin aolepen buruõ; I naj kwalok jerbal in bwilõñ ko Am otemjej.”

23. Kwoj emmakit ilo wãwen et ñan jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij, im ewi wãwen kwomaroñ jibañ ro jet?

23 En kar jab jelet ke buruõd bareinwõt? Bwilõñ eo ad kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij en kar jab kamakit kij ke ñan konono kake e, kin ta eo ear kõmmane, im kin ta eo enaj kõmmane? Uak eo ej alikar​​—⁠jej aikwij “ba kin An aibujuij iben ro dri ailiñ ko, jerbal ko An, men in bwilõñ iben ro dri ailiñ ko otemjej.” (Sam 96:​3-5) Aet, jemaroñ kwalok kamolol eo ad kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij ilo ad jake lok ibben ro jet kin men ko emwij ad katak kake e. Meñe rar rittolok ilo juõn jukjuk im bed eo me rar kajekdon Ri Kõmanman eo, nan ko ad remõn im elap meleleir remaroñ kamakit ir ñan jelã bwe ewõr juõn Anij. Elaplok jen men in, emaroñ kamakit ir ñan air kõnan katak kin im karejar ñan eo ear “kõmõnmõn men ko otemjej,” Ri Kõmanman eo kin jerbal ko rekabwilõñlõñ, Jehovah.​​—⁠Reveles̃õn 4:​11.

Ewi Wãwen Kwonaj Uak?

• Nan in kakabilek eo emwij je ilo Job 37:14 ej tellok yuk ñan lemnak kin jerbal ta ko an Anij?

• Ta jet ian men ko me Job chapter 37 im 38 rej kwalok kaki im science ejjab maroñ lukkun kameleleiki?

• Ewi lemnak eo am kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij, im ej kamakit yuk ñan kõmman ta?

[Pija]

Wõn eo ear wõrwõre lojet, im debiji ilo ijo jikin?

[Pija]

Wõn eo ear lolok aolep jikin ko raibujuij ion lal in ad, ko Anij ear kõmanmani?

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share