Lale Jerbal Ko Rekabwilõñlõñ An Anij
O Jeova aõ Anij, elõñ men in bwilõñ, jerbal ko Kw’ar kõmõne, kab lemnok ko Am ñõn kim: re ban kilajrõk ir ñõn Kwe.”—SAM 40:5.
1, 2. Ewõr men in kamol ta eo ibbed kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij, im men in en kamakit kij ñan kõmman ta?
ÑE kwoj read Bible eo, ebidodo am maroñ lo bwe Anij ear kõmman elõñ men ko remõn ñan armij ro An ilo ien etto, Israel. (Joshua 3:5; Sam 106:7, 21, 22) Meñe Jehovah ejjab kiõ bõk kunan ilo makitkit ko an armij, jej lo ibelakid elõñ kein kamol kin jerbal ko an rekabwilõñlõñ. Inem ewõr unin ad koba ibben ri jeje psalm ilo ad ba: “O Jeova, e nañin lõñ jerbal ko Am: ilo meletlet Kw’ar kõmõnmõn aolepeir; lõl e obrõk kin mweiuk ko mweiõm.”—Sam 104:24; 148:1-5.
2 Elõñ rainin rej kajekdon ak karmijeteik men in kamol rot kein ralikar kin makitkit ko an Ri Kõmanman eo. (Dri Rom 1:20) Bõtab, ewõr tokjen im ej ekkar bwe jen kalmenlokjen kaki im ñan bõk jemlok ko me ewõr kõtair ñan kadkad eo ad iman im eddo ko ad ñan Ri Kõmanman eo ad. Job chapter 38 ñan 41 rej men in jibañ ko relukkun emõn kin men in, bwe Jehovah ear kareilok Job ñan jet wãwen ko kin jerbal ko An rekabwilõñlõñ. Lemnak kin jet aitwerõk ko rekkar Anij ear bõkmantak kaki.
Jerbal ko Rekajur im Kabwilõñlõñ
3. Einwõt kar je ilo Job 38:22, 23, 25-29, ta men ko Anij ear kajitõk kaki?
3 Juõn ien, Anij ear kajitõk ibben Job: “Kwe kwar dreloñ ilo jikin mweiuk ko in sno, ak kwar lo jikin mweiuk ko in wut ebin, ko I ar drebiji mae ien jorran, mae ran eo ran in keitak im tõrinae?” Ilo elõñ mõttan ko ilo lal in ad, snow im wõt bin rej men ko mõttan mour. Anij ear wõnmanlok: “Wõn e ar jek juõn tor ñõn dren in lõñ, ak juõn ial ñõn jarom in jorur; In kõmõn bwe en wut ilo juõn ene ejelok armij ie; ilo ene jemaren ijo ejelok armij; In kabwe an aikwij eneo e jemaren im joko, im kõmõn bwe ujoij e biruru en edrek wõt? Eor jemen wut ke? ak wõn e ar keutak biliñliñ ko in molawi? Jen lojen wõn e ar itok dren ebin? im molawi ebin jen lõñ, wõn e ar keutak e?—Job 38:22, 23, 25-29.
4-6. Ilo wãwen et eo e likjap jelãlokjen eo an armij kin snow?
4 Jet ro rej jokwe ilo juõn jukjuk im bed ekaiuriur wãwen air mour im rej aikwij ito-itak remaroñ watõk snow einwõt juõn abañ. Ak, elõñ ro jet rej watõk snow einwõt juõn men in kamõnõnõ, eo ej kõmman bwe jikin eo en aibujuij kin an mouj im ej kabellok ien ko remõn ñan makitkit ko rejej uair. Ilo am lemnak kin kajitõk eo an Anij, ewõr ke am jelã kin snow, ta eo jekjekin? Oh, jej jelã wãwen eo ñe elõñ, bõlen jen pija ko kin tol ko relibobo kin snow ak kinke emwij ad lo kin mejed elõñ snow. Ak ta kin juõn wũd in snowflake? Kwoj jelã ke ewi wãwen jekjekin, bõlen kin am kar etale ke ear jino an ejaak?
5 Jet armij rar jolok elõñ yiõ ko ñan katak im pijaik snowflake ko. Juõn snowflake emaroñ ejaakin buki crystal in ice ko rejjõm im ilo elõñ jekjek ko raibujuij. Book eo Atmosphere ej ba: “Oktak ko kwojjab maroñ bwini kin snowflake ko elap jelã kake, im meñe scientist ro rej ba bwe ejelok kien eo ej kemo air kõmman copy, rejañin lo ruo snowflake ko reinwõt juõn. Juõn ekkatak elap kar kõmmane . . . an Wilson A. Bentley, eo ear jolok elaplok jen 40 yiõ ko ñan etale im pijaik snowflake ko ikijen kajerbal juõn microscope im ear jab lo ruo reinwõt juõn.” Im elañe, ilo an jeja, ruo rej einwõt juõn, men in enaj kar ukõt ke kõppalpal in oktak ko relõñ in snowflake ko?
6 Kememej kajitõk eo an Anij: “Kwe kwar dreloñ ilo jikin mweiuk ko in sno?” Elõñ rej lemnak bwe kõdo ko rej ale in snow. Kwomaroñ lemnak ke in etal ñan ale kein ñan bwine snowflake ko ilo oktak ko kwojjab maroñ bwini im ñan katak kin ewi wãwen rar walok? Juõn encyclopedia in science ej ba: “Wãwen eo im jinoin nuclei in ice, me rej men in aikwij ñan kõmman bwe biliñliñ ko ilo kõdo ren kwõj ilo joñan molo in -40°F (-40°C), rejañin lukkun alikar.”—Sam 147:16, 17; Aiseia 55:9, 10.
7. Ewi joñan an bolel jelãlokjen eo an armij kin wõt?
7 Ak ta kin wõt? Anij ear kajitõk ibben Job: “Eor jemen wut ke? ak wõn e ar keutak biliñliñ ko in molawi?” Ejja encyclopedia in science eo wõt ej ba: “Kin aepokpok in motion ko ilo atmosphere (mejatoto) im elõñ wãwen oktak in kobban mõtodik im bũñalñal ilo mejatoto, jeban kõmman juõn etale etibdikdik kin wãwen eo kõdo im precipitation (wõt, snow, wõt bin, mõtodik) rej ejaak.” Ilo nan ko rebidodo lok, scientist ro ewõr tibdik in lemnak ko, ak rejjab maroñ lukkun kamelele kin wõt. Ak, kwoj jelã bwe wõt ko raorõk rej wõtlok, wõtdikdiki lal in, kejbãroke men in eddek ko, im kõmman an maroñ wõr im kamõnõnõik mour.
8. Etke ekkar nan ko an Paul emwij je ilo Jerbal 14:17?
8 Kwo jamin kar errã ke ibben jemlok eo ri jilek Paul ear bõke? Ear rejañ ro jet ñan lo ilo jerbal kein rekabwilõñlõñ men in kamol kin Eo ej bed ilikiir. Paul ear ba kin Jehovah Anij: “A E ar jab mõke likit E im ejelok men in kennan kake, bwe E ar kõmõmõn emõn, im lewoj ñõn kom wut jen lõñ, im ien ko elõñ ekõn, Ej kobrõk buruemi kin kijemi im lõñliñ.”—Jerbal 14:17; Sam 147:8.
9. Ewi wãwen jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij rej kwalok kin kajur eo an elap?
9 Ejelok bere bwe Ri Kõmanmane jerbal ko rekabwilõñlõñ im ewõr tokjeir ewõr meletlet im kajur ilo ejelok joñan. Ikijen jerbal eo an, lemnak kin men in: Rej ba bwe kajjojo ran ewõr 45,000 thunderstorm (lañ ko rekoba jorur im jarom) ko, elõñlok jen 16 million kajjojo yiõ. Ej melelen men in bwe enañin 2,000 lañ ko rej walok kiõ wõt. Kõdo ko raibwokbwok in juõn thunderstorm ewõr kajurin wõt joñoul ak elõñlok nuclear bomb ko rar kajerbali ilo Bata in Lal eo Kein Karuo. Kwoj lo jet ian kajur ko ñe ej walok einwõt jarom. Ijellokin an juõn men in kabwilõñlõñ, jarom ko rej jibañ in kõmman bwe nitrogen ko ren oktak ilo wãwen ko me remaroñ wõtlok ion lal, ijo men in eddek ko remaroñ jorome einwõt kõn. Inem jarom ej kajur eo kwomaroñ loe, ak ej bareinwõt bõktok tokjen ko remol.—Sam 104:14, 15.
Ej Jelet Yuk ilo Wãwen Et?
10. Ewi wãwen kwo naj kar uake kajitõk ko jemaroñ loi ilo Job 38:33-38?
10 Lemnak elañe kwar Job, im Anij Laplap ej kajitõkini yuk. Bõlen kwonaj errã bwe jarlepju in armij ro rejamin lemnak kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij. Jehovah ej kajitõkini kij kajitõk ko jej konono kaki ilo Job 38:33-38. “Kwo jela kien ko in lõñ ko ke? kwo maroñ in kabin juõn kiñ ion lõl ke? Kwo maroñ in koutiej ainikiõm ñõn kõro ko, bwe elõñ dren ko ren kalibubu yuk ke? Kwo maroñ in jilkinlok jarom ko, bwe ren ilok, im bwe ren ba ñõn kwe, Kimuij ijin, ke? Wõn e ar likit meletlet iloan armij? ak wõn e ar lelok jelalokjen ñõn lolãtãt? Wõn e maroñ in bwine kõro ko ilo meletlet? ak wõn e maroñ in katorlok boto ko in lõñ, Ke bõk ej unlok im kwoj, im mõtõn ko in brij re ñuñ rej edrep ñõn dron?”
11, 12. Ta jet ian men ko me rej kamol bwe Anij ej Ri Kõmanman eo kin jerbal ko rekabwilõñlõñ?
11 Jaar etale jet point ko me Elihu ear bõkmantak ñan Job, im jaar lo jet kajitõk ko Jehovah ear kõnan bwe Job en uake “einwõt juõn eman.” (Job 38:3) Jej ba “jet” kinke ilo chapter 38 im 39, Anij ej jitõñlok ñan wãwen ko jet relap in men in kõmanman ko. Ñan wanjoñok, bukun iju ko ilañ. Wõn ej jelã aolep kien ko air? (Job 38:31-33) Jehovah ear kareilok Job ñan jet ian menin mour ko—lion eo im bao raven eo, goat rawia eo im zebra eo, ox eo e awia im ostrich eo, horse kajur eo im eagle eo. Ilo juõn wãwen, Anij ear kajitõk ibben Job elañe ear lelok kadkadin menin mour kein rekajju wãweier, im kõtlok air mour im lõñlok. Kwomaroñ mõnõnõ in katak kin chapter kein, elaptata elañe emõn horse im menin mour ko jet ibbam.—Sam 50:10, 11.
12 Kwomaroñ bareinwõt etale Job chapter 40 im 41, ijo Jehovah ear bar kajitõk ibben Job ñan uake kajitõk ko kin ruo kain menin mour ko. Jej melele bwe menin mour kein kar Hippopotamus (Behemoth) eo, me ekilep im kajur enbwinin, im Nile crocodile (Leviathan) eo ekamijak. Kajjojo iair ilo wãwen eo an make ej juõn men in kõmanman ekabwilõñlõñ jej aikwij lale. Jen lale jemlok ta eo jen bõke.
13. Kajitõk ko an Anij ñan Job ear jelet e ilo wãwen et, im ewi wãwen men kein ren jelet kij?
13 Job chapter 42 ej kwalok ñan kij kin wãwen eo kajitõk ko an Anij ear jelet Job. Mokta elap an kar Job lemnak kin e make im ro jet. Ak elikin an bõk kajimwe ikijen kajitõk ko an Anij, Job ear ukõt lemnak eo an. Ear kwalok: “I jela Kwo [Jehovah] maroñ in kõmõn men otemjej, im ejelok Am bebe re maroñ in dremõke. ‘Wõn in ej noje bebe im ejelok an jelalokjen?’ kin men in I ar konono men eo I jab melele, im men in bwilõñ ko I bani, im I jaje kake.” (Job 42:2, 3) Aet, elikin an lale jerbal ko an Anij, Job ear ba bwe elap jen joñan an kabwilõñlõñ men kein ñan e. Elikin ad etale men in kõmanman kein rekabwilõñlõñ, jej aikwij bareinwõt bwilõñ kin meletlet im kajur eo an Anij. Ñan jemlokin ta eo? Ej ñan baj bwilõñ wõt ke kin kajur im maroñ eo elap an Jehovah? Ak en ele lok an jelet kij jen joñan in?
14. Ewi wãwen David ear emmakit ñan jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij?
14 Eokwe, ilo Sam 86, jej lo nan ko reinlok wõt me David ear kwaloki, eo ear ba mokta ilo juõn psalm: “Lõñ ko rej kennan kin aibujuij an Anij, im mejatoto ej kwalok jerbal an pein. Ran ñõn ran e naj katorlok nan, im boñ ñõn boñ e naj kwalok jelalokjen.” (Sam 19:1, 2) Ak David ear wõnmanlok. Ilo Sam 86:10, 11, jej konono: “Bwe Kwe kwo laplap, im Kwoj kõmõn men in bwilõñ ko: Kwe wõt kwo Anij. Kwon tel iõ, O Jeova ilo Am ial; I naj etal ilo mol eo Am: Kwon kadrebijik buruõ bwe en mijõk etõm.” Lelñoñ kin Anij eo an David kin jerbal ko An rekabwilõñlõñ ear koba juõn joñan in mijak ekwojarjar. Kwomaroñ kile taunin. David ear jab kõnan kaillu Eo ear maroñ kõmman jerbal kein rekabwilõñlõñ. Jej aikwij jab kõnan bareinwõt.
15. Etke mijak ilo kautiej an David ear ekkar?
15 David ear kile bwe ke Anij ear wõr ibben im ej debij elap kajur, emaroñ kajerbale nae jabdewõt eo ej tellokin bõk illu eo an. Ñan ir, ej men in jerata. Anij ear kajitõkin Job: “Kwe kwar dreloñ ilo jikin mweiuk ko in sno, ak kwar lo jikin mweiuk ko in wut ebin, Ko I ar drebiji mae ien jorran, mae ran eo ran in keitak im tõrinae?” Snow, hail, lañ ko, kõto, im jarom rej aolep mõttan kein tarinae ko an. Im elap an kajur kajur kein an lal!—Job 38:22, 23.
16, 17. Ta eo ej kwalok kin kajur eo elap ibben Anij, im ewi wãwen an kar kajerbal kajur rot in ilo ien ko remotlok?
16 Bõlen kwomaroñ kememej jet jorrãn ko kar walok ilo bukwon eo kõmman jen juõn ian men kein—juõn hurricane, typhoon, cyclone (aire), wõt ebin, ak ibwijleplep. Ñan wanjoñok, ilo jemlokin lok 1999, juõn lañ elap ear buñõt turak turilik in Europe. Ear kailbõk ro rej jelã katu. Kõto in lañ eo ear tõbar 125 mile ilo juõn awa, kõteep bõrwoj in elõñ thousand moko, kõmman an buñlok joorin to in jarom, im ukõj truck ko. Kajeoñ in lo men in ilo lemnak eo am: Lañ eo ear totake ak bwiloke enañin 270 million wijki ko, 10,000 ilo jikin kallip eo wõt ilo Versailles, ilikin Paris. Elõñ million moko kar ejelok jarom ie. Enañin 100 armij rar mij. Aolep jorrãn kein rar walok ilo juõn ien ekadu. Elap an kar kajur!
17 Juõn armij emaroñ ba bwe lañ ko rej men in walok ko reoktak, ejelok karõk, im jab maroñ debiji. Ak, ta emaroñ walok elañe Eo ekajur bõtata ej kõmman jerbal ko rekabwilõñlõñ ilo an kajerbal kajur rot kein ilo juõn wãwen ewõr karõk im ej beek e? Ear kõmman eindein ilo ran ko an Abraham, eo ear katak bwe Ri Ekajet eo an aolepen lal ear watõke jikin kwelok ko ruo renana, Sodom im Gomorrah. Joñan air nana ainikien jañ ko rar wanliñlok ñan Anij, eo ear jibañ aolep ro rewãnik ñan deor jen jikin kwelok kein emwij liakilok. Bwebwenato ej kwalok: “Inem Jeova e ar kowutlok jen lõñ ion Sodom im Gomorra, brimston im kijeek jen Jeova.” Eñin kar juõn jerbal ekabwilõñlõñ, kejbãrok ro rewãnik im kokkure ro elap air nana.—Jenesis 19:24.
18. Aiseia chapter 25 ej jitõñlok ñan kain men rot ko rekabwilõñlõñ?
18 Tokelik, Anij ear ekajete jikin kwelok eo etto in Babylon, eo emaroñ jikin kwelok eo ej konono kake ilo Aiseia chapter 25. Anij ear kanan bwe juõn jikin kwelok enaj jorrãn: “Bwe Kwar kõmõn juõn jikin kwelok bwe en juõn ebe, juõn jikin kwelok e bin men in kokkure, juõn imõn iroij an drua maijet, bwe en ejelok jikin kwelok, re jamin bar kalek e.” (Aiseia 25:2) Ri lolok ro ilo ran kein remaroñ kamole men in. Jeebeplok eo an Babylon ear juõn men ear baj walok ke? Jaab. Jen men in, jemaroñ bõk watwat in Isaiah: “O Jeova, Kwe aõ Anij; I naj koutiej yuk, I naj nebar etõm; bwe Kwar kõmõn men in bwilõñ ko, bebe ko ilo ien e motlok, ilo tiljek im mol.”—Aiseia 25:1.
Jerbal ko Rekabwilõñlõñ ilo Ran ko Renaj Itok
19, 20. Jemaroñ kõtmene kin jejjet in kitien ta eo kin Aiseia 25:6-8?
19 Anij ear kajejjet kitien kanan eo ilõñ ilo ien ko remotlok, im enaj jerbal ilo juõn wãwen ekabwilõñlõñ ilo ran ko renaj itok. Ekkar ñan men in, ijo Isaiah ej konono kin “men in bwilõñ ko” an Anij, jej lo juõn kanan emol ejañin jejjet kitien, einwõt ekajet eo an Babylon ear jejjet kitien. Ta ‘men in bwilõñ eo’ kar kallimur kake? Aiseia 25:6 ej ba: “Im ilo tol in Jeova in inelip eo, E naj kõmõn ñõn ro dri ailiñ ko otemjej, juõn kwojkwoj in men ko re mãttõk, im juõn kwojkwoj in wain ion oo ko, im men ko remãttõk re obrõk kin nononmej, in wain ion oo ko emõn karreoik e.”
20 Kanan in enaj mol an jejjet kitien ilo lal eo ekãl me Anij ear kallimur kake, eo ej bed imad. Ilo ien eo, enaj jako aolep abañ ko me rej kiõ kainebataik elõñ armij. Ilo mol, kanan eo ilo Aiseia 25:7, 8 ej kamol bwe Anij enaj kajerbal kajur in kõmanman eo an ñan kõmman juõn ian jerbal ko elaptata an kabwilõñlõñ ilo ien ko otemjej: “E ar warõñlok mij ñõn in drio; im Iroij Jeova e naj komraik dren in kemjalal jen mejeir otemjej; im nan in kinak an ro dri ailiñ An, E naj bõklok jen aolepen lõl; bwe Jeova e ar ba.” Tokelik ri jilek Paul ear eliji nan ko jen eon in im jerbale ñan ien eo Anij enaj kõmman bwe ro remij ren bar mour, ilo an kajerkakbijeik ro remij. Enaj juõn jerbal elap an kabwilõñlõñ!—1 Dri Korint 15:51-54.
21. Jerbal ta ko rekabwilõñlõñ Anij enaj kõmmane kin ro remij?
21 Bar juõn unin an naj jako den in kemjalal in buromõj ej bwe enaj jako nañinmij ko ilo kanniek an armij. Ke Jesus ear bed ion lal, ear kemour elõñ—kabellok mejen ro rebilo, kõmman bwe ro rej jaroñroñ ren roñlokjen, kakajur ro remõjno. John 5:5-9 ej ba bwe ear kemour juõn emaan eakã iumin 38 yiõ ko. Ro rar lo men in rar lemnak bwe ear juõn jerbal ekabwilõñlõñ. Im ear! Bõtab, Jesus ear ba bwe men eo enaj laplok an kabwilõñlõñ ej ñe enaj kajerkakbiji ro remij: “Komin jab bwilõñ kin men in; bwe auõ ej itok, ilo eo ro otemjej rej ber ilo lũp ko, re naj roñ ainiken, im naj drioijtok; ro r’ar kõmõn emõn, ñõn jerkakbiji in mour.”—John 5:28, 29.
22. Etke ro ri aikwij im ro ri jeramel remaroñ reimanlok ilo kejatdikdik?
22 Men in enaj walok kinke Jehovah eo ej kallimur kake. Kwon liki bwe ñe ej kajerbal ilo jejjet kajur eo an elap ñan kõkãl, tokjen eo enaj kabwilõñlõñ. Sam 72 ej jitõñlok ñan ta eo enaj kõmmane ikijen King-Nejin. Ilo ien eo ro rewãnik renaj jerammõn. Enaj lõñ ainemõn. Anij enaj kõtlok ro ri aikwij im ro ri jeramel. Ej kallimur: “E naj’lõñ korn ilo ene ion jabõn tol ko; leir e makõtkit einwõt Lebanõn [eo etto]: im ro dri jikin kwelok eo re naj edreklok einwõt ujoij in ene.”—Sam 72:16.
23. Jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij en kamakit kij ñan kõmman ta?
23 Alikar, ewõr unin ad lale aolep jerbal ko rekabwilõñlõñ an Jehovah—men eo ear kõmmane ilo ien ko remotlok, men eo ej kõmmane rainin, im men eo enaj kõmmane ilo ran ko rebak renaj itok. “Emõnõnõ Jeova Anij, Anij in Israel, eo wõt Ej kõmõn men in bwilõñ ko. Im emõnõnõ etan e aibujuij ñõn in drio; im aolepen lõl in en obrõk kin an wuj. Amen, im Amen.” (Sam 72:18, 19) Eñin men eo en keini ad bwebwenato kake ilo kijejeto ibben ro nukid im ro jet. Aet, “Komin ba kin An aibujuij iben ro dri ailiñ ko, jerbal ko An, men in bwilõñ iben ro dri ailiñ ko otemjej.”—Sam 78:3, 4; 96:3, 4.
Ewi Wãwen Kwonaj Uak?
• Ewi wãwen kajitõk ko kar bõkmantak ñan Job rej kalikar joñan jelãlokjen eo an armij?
• Joñok ta ko kin jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij rej kalikari ilo Job chapter 37-41 rej kabwilõñ yuk?
• Ewi wãwen jen emmakit elikin ad etale jet ian jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij?
[Pija]
Jemlok ta eo kwoj bõke kin oktak ko relõñ in snowflake ko im kin kajur eo ekõppalpal an jarom?
[Etan eo ej kõmman]
snowcrystals.net
[Pija]
Kõmman bwe jerbal ko rekabwilõñlõñ an Anij en keini an mõttan bwebwenato eo am