Lokbook eo an Noah—Ewõr Ke Melelen Ñan Kij?
KE EAR kanan kin kakõllan bed eo an im jemlokin jukjuk im bed in, Jesus ear ba: “Einwõt ran ko an Noa, e naj ein drein an Nejin armij itok.” (Matu 24:3, 37) Alikar, Jesus ear kanan bwe men ko rej walok ilo ran kein ad rej einwõt men ko rar walok ilo ran ko an Noah. Juõn bwebwenato emol im jejjet kin men ko rar walok ilo ran ko an Noah jemaroñ bõk tokjen jeni.
Lokbook eo an Noah ej juõn men eaorõk ke? Ewõr ke men ko rej kamol bwe lokbook in ej lukkun mol? Jemaroñ jelã ke ñããt eo Ibwijleplep eo ear walok?
Ñããt eo Ibwijleplep eo Ear Walok?
Bible ear karõk bwebwenato ko rekkar ñan juõn lajrak im rej kamaroñ kij ñan bwinbwin liklok ñan ien jinoin mour eo an armij ilo aolepen lal. Ilo Jenesis 5:1-29, jej lo juõn lajrak kin lotak jen ien kõmanman eo an armij eo moktata, Adam, ñan lotak eo an Noah. Ibwijleplep eo ear jinoe “ilo yiõ eo ken ka jiljino buki an Noa mour.”—Jenesis 7:11.
Ñan jelã kin ien eo Ibwijleplep eo ear walok, jej aikwij jino ilo juõn ran eaorõk. Melelen men in bwe, jej aikwij jino jen juõn ran bwebwenato eo an lal ej errã ibben juõn ran eo me ear walok ilo Bible eo. Inem jen ran eo, jemaroñ bwini im kalikar kin ta ran eo Ibwijleplep eo ear walok ekkar ñan Gregorian calendar eo elõñ armij ro ekkã air kajerbali.
Juõn ran eaorõk ej 539 B.C.E., yiõ eo ke King in Persia eo Cyrus ear kajeebeplok Babylon. Jeje ko an lal rej kamol kin ien iroij eo an rekoba book ko an Babylon im jeje ko an armij rein Diodorus, Africanus, Eusebius, im Ptolemy. Kin an kar wõr juõn nan in kaiñi jen Cyrus, bwen Ri Jew ro rar ilok jen Babylon im tõbarlok kabijuknen eo air ilo 537 B.C.E. Men in ear kajemlok ien kamakoko eo an Judah iumin 70-yiõ ko, im ekkar ñan bwebwenato ko an Bible eo ear jinoe ilo 607 B.C.E. Ilo ad bwini ien ko an ri ekajet ro im iroij eo an king ro an Israel, jemaroñ watõk bwe ien eo Ri Israel ro rar Ilok jen Egypt kar walok ilo 1513 B.C.E. Karõk eo ñan joñe ien ko rej bedbed ion Bible, elañe jej bwinbwin liktak 430 yiõ ko jen 1513 B.C.E., jenaj tõbar ien eo juõn bujen ear kõmmane ibben Abraham ilo 1943 B.C.E. Jej aikwij kobaik ien lotak im mour ko an Terah, Nahor, Serug, Reu, Peleg, Eber, im Shelah, bareinwõt Arpachshad, eo ear lotak “ruo yiõ elikin ibij liplip eo.” (Jenesis 11:10-32) Inem jemaroñ watõk bwe jinoin Ibwijleplep eo ear walok ilo yiõ eo 2370 B.C.E.a
Ibwijleplep eo Ej Jino Tortok
Mokta jen ad etale men ko rar walok ilo ran ko an Noah, kwomaroñ konono Jenesis chapter 7 im 11 eon ñan chapter 8 im 4 eon. Ikijen ibwijleplep eo, kar jiroñ kij: “Ilo yiõ eo ken ka jiljino buki an Noa mour [2370 B.C.E.], ilo aliñ eo ken ka ruo, im ran eo ken ka joñoul jiljilimjuõn ilo aliñ eo, ilo ran eo wõt un ko unin ikjit rar rup, im windo ko in lõñ rebellok.”—Jenesis 7:11.
Noah ear ajeje yiõ eo ilo 12 alliñ ko im ewõr 30 ran ilo kajjojo alliñ. Ilo ien ko etto, alliñ eo kein kajuõn ear jino ilo tuiolapen alliñ in September ekkar ñan calendar eo ad. Ibwijleplep eo ear jino tortok ilo “aliñ eo ken ka ruo, ilo ran eo ken ka joñoul jiljilimjuõn” im tortok wõt iumin 40 ran im 40 boñ ko ilo alliñ in November im December 2370 B.C.E.
Ikijen Ibwijleplep eo, jej bõk kamelele in: “Im dren ko re kajur ion lõl iomin jibuki limñoul ran. . . . Im dren ko rar jeblak wõt jen ion ene: im ke e jemlok jibuki limñoul ran, dren ko rar driklok. Im wa eo, ilo aliñ eo ken ka jiljilimjuõn, im ran eo ken ka joñoul jiljilimjuõn ilo aliñ eo, e ar bãte ion tol ko in Ararat.” (Jenesis 7:24–8:4) Inem jen ien eo den ko rar kalibubuik aolepen lal ñan ien eo ear bããtlok kar 150 ran ko, ak lalem alliñ ko. Wa eo ear bãte ion tol Ararat ilo alliñ in April ilo 2369 B.C.E.
Kiõ kwomaroñ konono Jenesis 8:5-17. Jabõn tol ko rar walok enañin ruo im jimettan alliñ ko (73 ran ko) tokelik, “ilo aliñ eo ken ka joñoul [June], ilo ran eo mokta in aliñ eo ken ke joñoul.” (Jenesis 8:5)b Jilu alliñ ko (90 ran ko) tokelik—ilo “yiõ eo ken ka jiljino buki juõn, ilo aliñ eo mokta, im ran eo mokta in aliñ eo,” elikin an Noah lotak ak ilo tuiolapen September, ilo 2369 B.C.E.—Noah ear kabellok kejam in wa eo. Ear lo bwe “mejen ene emõrã.” (Jenesis 8:13) Juõn alliñ im 27 ran ko (57 ran ko) tokelik, “ilo aliñ eo ken ka ruo, im ran eo ken ka roñoul jiljilimjuõn in aliñ eo [mid-November, 2369 B.C.E.], e mõrã lõl.” Noah im family eo an rar diojlok jen wa eo im etetal ion ene eo emera. Inem, Noah im ro jet rar bed iloan wa eo juõn yiõ im joñoul ran ko (370 ran ko).—Jenesis 8:14.
Ta eo aolep jeje ko rejejjet ikijen men kein rar walok, tibdik kein, im ien kein rej kamole? Eñin bwe: Ri kanan Ri Hebrew eo Moses, eo ear bedbede Jenesis ion katak ko ear bõki, ear kwalok katak ko remol, im jab juõn inoñ. Inem elap an aorõk Ibwijleplep eo ñan kij ilo ran kein.
Kar Ewi Lemnak eo an Ri Jeje Bible ro Jet kin Ibwijleplep eo?
Ijellokin book in Jenesis, ebar lõñ eon ko kin Noah ak Ibwijleplep eo ilo Bible. Ñan wanjoñok:
(1) Ri etale eo Ezra ear kakobaik Noah im likao ro nejin (Shem, Ham, im Japheth) ilo menmenbwij eo an ailiñ in Israel.—1 Kronikel 1:4-17.
(2) Doctor im Ri Jeje Gospel eo Luke ej kakobaik Noah ilo lajrak in ro nukin Jesus Christ.—Luk 3:36.
(3) Elõñ alen ri jilek Peter ear jitõñlok ñan bwebwenato eo kin Ibwijleplep eo ke ear jeje ñan Ri Christian ro mõttan.—2 Piter 2:5; 3:5, 6.
(4) Ri jilek Paul ej konono kin tõmak eo elap Noah ear kwaloke ilo an jeke juõn wa ñan lomoren family eo an.—Dri Hibru 11:7.
Emaroñ wõr ke jabdewõt bere bwe ri jeje Bible rein rekakõrmol rar tõmak ilo bwebwenato eo kin Ibwijleplep eo ilo Jenesis? Ejelok bere bwe rar lukkun lemnak bwe bwebwenato eo ear mol.
Jesus im Ibwijleplep eo
Jesus Christ ear mour mokta jen an bed ion lal. (Jabõn Kennan Ko 8:30, 31) Ear juõn jitõb ilañ ilo ien Ibwijleplep eo. Einwõt juõn ri kamol, Jesus ej letok men in kamol eo elaptata kin Noah im Ibwijleplep eo. Jesus ear ba: “Einwõt ran ko an Noa, e naj ein drein an Nejin armij itok. Bwe einwõt ilo ran ko mokta jen ibij liplip eo, r’ar belele im lelok bwe ren belele, ñõn ran eo Noa e ar dreloñ iloan wa eo. Im re jaje ñõn ter eo ibij liplip ej itok im bõklok ir otemjej; e naj ein drein an Nejin armij itok.”—Matu 24:37-39.
Jesus enaj kar kwalok ke juõn inoñ ñan kakkõl kij kin ien jemlokin jukjuk im bed in? Alikar jab! Jemaroñ liki bwe ear kajerbal juõn wanjoñok emol ñan kwalok juõn ien Anij enaj ekajete armij ro renana. Aet, elõñ armij rar mij, ak jemaroñ bõk kainemõn ilo ad jelã bwe Noah im family eo an rar ellã im mour jen Ibwijleplep eo.
“Ran ko an Noa” elap aorõkiir ñan ro rej mour ilo ran kein, ilo ien “bed eo an Nejin armij,” Jesus Christ. Ñe jej konono kin bwebwenato eo kin Ibwijleplep eo Noah ear kejbãroke ilo juõn lokbook, jemaroñ liki bwe emol bwebwenato in. Im lokbook eo kin Ibwijleplep eo ilo Jenesis ewõr melelen ñan kij. Einwõt Noah, likao ro nejin, im kõrã ro beleir rar likit air liki ilo wãwen an Anij lomoriir, ilo ran kein kij bareinwõt jej bed iumin kejbãrok eo an Jehovah eo ej bedbed ion tõmak eo ad ilo katok in binmour eo an Jesus. (Matu 20:28) Bareinwõt, jemaroñ kejatdikdik in bed ibwiljin ro renaj ellã im mour jen jemlokin jukjuk im bed in enana einwõt lokbook eo an Noah ear kwalok bwe e im family eo an rar ellã jen Ibwijleplep eo me ear kokkure lal eo ejjab tõmak ilo Anij ilo ien eo.
[Kamelele ko itulal]
a Ñan bõk kamelele ko ilo tibdikin kin ran in Ibwijleplep eo, lale Volume 1, page 458-60, ilo book eo Insight on the Scriptures, Ri Kennan ro an Jehovah rar kõmmane.
b Keil-Delitzsch Commentary on the Old Testament, Volume 1, page 148, ej ba: “Bõlen 73 ran ko elikin an wa eo kar bãte ion jabõn tol ko ilo Armenia, tol ko rar kabole wa eo.”
[Bo̦o̦k eo ilo page 5]
Emol Ke Bwe Ear To Air Mour?
“AOLEPEN ran ko an Noa, druatimjuõn buki limñoul yiõ; im e mij,” Bible ej ba. (Jenesis 9:29) Methuselah, jimman Noah ear mour iumin 969 yiõ ko—armij eo erittotata ear mour ion lal. Joñan aetokin mour eo an juõn armij iumin joñoul ebeben ko jen Adam ñan Noah kar 850 yiõ ko. (Jenesis 5:5-31) Emol ke bwe ear to an armij ro mour ilo ien ko mokta?
Ilo jinoin Anij ear kõmanman armij bwe ren mour ñan indio. Ear kõmanman emaan eo moktata, Adam, bwe en lo lañliñ ilo an mour ñan indio elañe ear bokake Anij. (Jenesis 2:15-17) Ak Adam ear jab bokake im ear luji jerammõn eo. Elikin an mour iumin 930 yiõ ko, im mij lok jidik kin jidik, Adam ear jeblak ñan bũdej ijo ear waloktok jen e. (Jenesis 3:19; 5:5) Emaan eo moktata ear lelok ñan ajiri ro nejin jerawiwi im mij.—Dri Rom 5:12.
Bõtab, armij ro ilo ien eo rar bed ebak ñan mour eo ewãppen an Adam im kin men in ear aetoklok ien air mour jen ro rar lotak ilo yiõ ko tokelik. Kin men in, aetokin mour eo an armij ear enañin juõn thousand yiõ ko ilo ien ko mokta jen Ibwijleplep eo, im elikin Ibwijleplep eo ear diklok wõt ilo mõkaj. Ñan wanjoñok, Abraham, ear 175 an yiõ. (Jenesis 25:7) Im 400 jima yiõ ko elikin an mij, ri kanan Moses ear je: “Ran ko in yiõ ko am jiljilimjuõnñoul yiõ, a air jua ej jerbal wõt im buromõj, bwe emõkõj bukweloke inem kim kãlok.” (Sam 90:10) Wãwen mour eo ilo ran kein ej eindein.
[Jaat/Pija ko ilo peij 6, 7]
Bwinbwin Liklok Jen Kejelã eo an Cyrus ñan Kõtlok Ri Jew ro ñan Jeblak jen Jikin Kamakoko eo ñan Ibwijleplep eo ilo Ran eo an Noah
537 Kejelã eo an Cyrusc
539 Cyrus Ri Persia eo ear anjo ion Babylon
68 yiõ ko
607 70-yiõ in jeebeplok eo an Judah ej jinoe
Ri tel, Ri Ekajet
ro, im king ro an
Israel ro iumin
906 yiõ ko
1513 Israel Ej ilok jen Egypt
430 yiõ ko 430-yiõ ko ke ro nejin Israel rar jokwe
ilo enen Egypt im ilo Canaan
(Exodus 12:40, 41)
1943 Kowãppene Bujen Abraham
205 yiõ ko
2148 Lotak eo an Terah
222 yiõ ko
2370 Jinoin Ien Ibwijleplep eo
[Kamelele eo itulal]
c Kejelã eo an Cyrus ñan kõtlok Ri Jew ro jen kamakoko eo ear kõmmane “ilo yiõ eo mokta an Sairõs kiñ in Põrsia,” bõlen ilo yiõ eo 538 B.C.E. ak ilo jinoin 537 B.C.E.