“Komin Jab Mijõk Im Jab Lelñoñ”
“Komin jab mijõk im jab lelñoñ. . . . Jeova ej ibemi.”—2 KRONIKEL 20:17.
1. Ilo wãwen et eo terrorism ej jelet armij, im etke jemaroñ melele kin mijak eo air?
TERRORISM! Nan in elap an kalelñoñ buruen armij, ejaake eñjake ko einwõt ejelok jokane im ekabwerer. Ej kworuj eñjake ko einwõt mijak, buromõj, im illu. Im ej juõn nan ej kalikar kin ta eo elõñ armij rej ba enaj walok ilo yiõ ko rej bed imad. Kinke jet ailiñ ko rar lo jidik wõt tõbrak ilo air anjo ion terrorism eñin unin rej lelñoñ wõt.
2. Ewi lemnak eo an Ri Kennan ro an Jehovah kin terrorism, im ej tellok ñan ta kajitõk ko?
2 Mekarta, ewõr juõn un emol ñan kejatdikdik. Ri Kennan ro an Jehovah, ro rej niknik wõt ilo air jerbal in kwalok nan ilo 234 ailiñ im ene ko ion lal, rej mõnõnõ wõt. Jen air lelñoñ bwe terrorism ejamin jako, rej liki bwe enaj jako—im mõttan jidik men in enaj walok. Ewõr ke tokjen ñan air kwalok kejatdikdik in air ñan ro jet? Wõn eo emaroñ kanemkwoj lal in jen abañ in, im ewi wãwen emaroñ walok? Kinke kowadoñ ilo jabdewõt wãwen ear jelet kij, emõn bwe jen etale bedbed eo ñan ad bõk juõn lemnak emõn.
3. Ta un ko unin an wõr mijak, im ta eo rar kanan kin ie kein ad?
3 Ilo ran kein, armij ro rej mijak im lelñoñ kin elõñ un ko. Lemnak kin elõñ armij ro ejelok air maroñ ñan kabwe aikwij ko air kinke rej rittolok, im ro remõjnolok kinke rej bõk nañinmij ko reban kamadmõdi, im family ko rej eñtan kinke ejabwe money ñan wiaik men in aikwij ko ñan mour. Emol, lemnak kin ewi joñan ad jab kanuij jelã kin toan ad mour! Mij ilo jidimkij kin juõn lanwõtwõt ak jorrãn emaroñ walok jabdewõt ien, im ej bojak in kajemlok ak kokkure men ko otemjej jej kaorõki. Kain mijak im inebata rot in, ekoba elõñ utame ko ibbed make, rar kõmman bwe ien kein ad ren einwõt ien ko ri jilek Paul ear kanan kaki: “Kwon jela men in, bwe ilo ran ko eliktata, ien ko re nana naj waloktok. Bwe armij re naj anij lo burueir, . . . im ro re jab yokwe ro nukiir, im ro re lej, im ro rej kennan nan in riõp, ro re jab kamanwa, r’awia, ro rej drike emõn.”—2 Timote 3:1-3.
4. Ewõr ta kejatdikdik eo emõn ñan kamelele ko ilo 2 Timote 3:1-3?
4 Meñe eon in ej letok juõn kamelele ekaburomõj, ej jitõñlok ñan juõn kejatdikdik. Lale mõk bwe ien ko renana renaj waloktok ilo “ran ko eliktata” an jukjuk im bed eo enana an Satan. Melelen men in bwe ebaktok ien anemkwoj im bwe mõttan jidik Ailiñ eo ewãppen an Anij enaj bõk jikin jukjuk im bed eo enana an lal, eo me Jesus ear katakin ri kalor ro an bwe ren jar kake. (Matu 6:9, 10) Ailiñ in ej kien eo an Anij ilañ, eo me “rejamin kokkure,” ri kanan eo Daniel ej ba, ak “enaj kabedakilkil im kokkure ailiñ kein otemjelok, im enaj make bed ñan indio.”—Daniel 2:44, New World Translation.
Wãwen Christian Ejjab Ebbururu Ej Oktak Jen Terrorism
5. Ilo ien ko rej kab motlok ewi wãwen ro ri ailiñ ko rar emmakit kin terrorism?
5 Iumin elõñ yiõ ko, terrorism ear kokkure elõñ armij. Ibelakin lal in armij ro rar kalaplok air kile kauwatata in elikin jorrãn ko rar walok ilo jikin kwelok in New York im Washington D.C. ilo September 11, 2001. Ñe jej lemnak kin joñan an lap im kauwatata terrorism ibelakin lal, ailiñ ko ibelakin lal rej koba ibben don ñan tarinaik e. Ñan wanjoñok, ilo December 4, 2001, ekkar ñan report ko ilo newspaper, TV, im radio, “ri tel ro ilo 55 ailiñ ko ilo Europe, North America im Central Asia rar errã in kõmman juõn karõk” ñan jerbal ibben don. Juõn ri tel eutiej an U.S. ear nebar ir kin air kõmmane men in einwõt “juõn wãwen ekãl im kajurlok” ñan jumae terrorism. Ilo idiñ, elõñ million armij ro rar bed ilo men eo The New York Times Magazine ear naetan “jinoin juõn tarinae elap.” Joñan tõbrak ko jenaj loi ej bed imad wõt. Bõtab, wãwen an tarinae in nae terrorism jelet armij elikin an walok, ear kalelñoñ im kaburomõj elõñ armij, ak ear jab eindein ibben ro rej liki Jehovah.
6. (a) Etke jet ien ebin an jet armij errã ibben tõmak eo an Ri Kennan ro an Jehovah bwe ren jab ebbururu im bõk kunair ilo politic? (b) Ta wanjoñok ikijen makitkit ko an politic Jesus ear likit ibben ri kalor ro an?
6 Ri Kennan ro an Jehovah rej bõk juõn ãt ebuñbuñ kin air jab bõk kunair ilo politic. Meñe enañin aolep armij remaroñ kõmman eindein ilo ien ainemõn, remaroñ jab kõmman eindein ilo ien ko rekauwatata. Ekkã an walok bwe, mijak im bwok rej itok jen tarinae ko remaroñ kaddek juõn jitõb ekajur in kautiej kien ko an ailiñ ko. Jet armij remaroñ jab melele kin unin an jabdewõt armij jab kõnan rejetak karõk ko an ailiñ ko. Mekarta, Christian ro remol, rejelã bwe rej aikwij bokake kein eo an Jesus bwe ren “jab jen lõl.” (Jon 15:19; 17:14-16; 18:36; Jemes 4:4) Melelen men in bwe ren jab bõk kunair ilo politic ak men ko an lal. Jesus ear make likit juõn joñok kin men in. Kin an kar wõr meletlet eo ewãppen im maroñ ko an remõntata ibben, emaroñ kar kakõmanmanlok wãwen an armij ro mour ilo ran ko an. Ak, ear makoko in bõk kunan ilo politic. Ilo jinoin jerbal in kwalok nan eo an, ear karmijeteik men in lelok eo an Satan ñan iroij ion aolep ailiñ ko an lal. Tokelik, ear jab kõtlok bwe armij ro ren kãlet e bwe en bõk juõn jerbal eutiej ilo kien.—Matu 4:8-10; Jon 6:14, 15.
7, 8. (a) Ta eo jab ebbururu ilo politic ejjab melelen ibben Ri Kennan ro an Jehovah, im etke? (b) Ewi wãwen an Dri Rom 13:1, 2 jab kobaik bõk kunad ilo makitkit ko relej nae kien ko an lal?
7 Jab ebbururu eo an Ri Kennan ro an Jehovah ejjab melelen rej jurake ak errã ibben kõmman ko rekowadoñ ak kõtõrãi kein. Elañe rej kõmman eindein ej melelen bwe rejjab ro ri karejaran “Anij in yokwe im ainemõn.” (2 Dri Korint 13:11) Emwij air katak kin ewi eñjake eo an Jehovah kin kowadoñ. Ri jeje sam ear je: “Jeova ej melejoñ eo ej wãnik; im An ej kijirãte dri jerawiwi im eo ej yokwe lej.” (Sam 11:5) Rej bareinwõt jelã kin ta eo Jesus ear ba ñan ri jilek Peter: “Kwon bar likit am jãji na ilo nien; bwe ro otemjej rej bõk jãji, re naj mij kin jãji.”—Matu 26:52.
8 Meñe bwebwenato ko an lal rej kwalok bwe ekkã an Ri Christian ro rewan kar kajerbal “jãji eo,” ear jab eindein ibben Ri Kennan ro an Jehovah. Rejjab bõk kunair ilo jabdewõt kain kõmman rot in. Ri Kennan ro rej bokake ilo tiljek nan in kakabilek eo ilo Dri Rom 13:1, 2: “Armij otemjej ren kiblie ñõn ro routiej jen ir; bwe ejelok eutiej a jen Anij wõt; im ro rej ber Anij e ar likiti.”
9. Ilo wãwen et ko ruo Ri Kennan ro an Jehovah rej jumae terrorism?
9 Bõtab, kinke terrorism ej lukkun nana, Ri Kennan ro an Jehovah rejjab aikwij kõmman ke jabdewõt men ñan jumae e? Aet, rej aikwij, im rej kõmmane. Moktata, rejjab bõk kunair ilo kain nana rot in. Kein karuo, rej katakin armij ro kin kien ko an Christian inem ñe rej lori aolep wãwen ko rekowadoñ renaj jako.a Yiõ eo lok, Ri Kennan ro an Jehovah rar kajerbal 1,202,381,302 awa ko ñan jibañ armij ro ñan katak kin wãwen mour eo an Christian. Ear jab jettokjen awa ko, kinke tokjen jerbal in, 265,469 armij ro rar baptais einwõt Ri Kennan ro an Jehovah, im men in ear kwalok iman mejen aolep armij bwe rar karmijeteik kowadoñ.
10. Ta kejatdikdik ko ewõr ibbed ñan jolok kowadoñ jen lal ilo ran kein?
10 Bareinwõt, Ri Kennan ro an Jehovah rej kile bwe rejjab maroñ jolok nana jen lal in. Eñin unin, rej likit aolepen liki eo air ilo eo emaroñ kõmmane—Jehovah Anij. (Sam 83:18) Meñe rej kate wõt ir, armij ro rejjab maroñ jolok kowadoñ. Ri jeje eo ekakõrmol an Bible ej kakkõl kij kin ien kein ad, “ran ko eliktata,” im ej ba: “armij renana im ro dri jela mon re naj laplok ilo air nana, re naj mone im naj mone ir.” (2 Timote 3:1, 13) Kin men in, kejatdikdik ko an armij ñan bõk anjo ion nana ejjab mol. Ijo turãjet, jemaroñ atartar ion Jehovah ñan jolok aolep kowadoñ ñan indio.—Sam 37:1, 2, 9-11; Jabõn Kennan Ko 24:19, 20; Aiseia 60:18.
Beran Wõt Meñe Jej Jelmae Jumae
11. Ta buñten ne ko Jehovah ear kõmmane kadede ñan jolok kowadoñ?
11 Kinke Anij in ainemõn eo ej dike kowadoñ, jemaroñ melele kin unin an kar bõk buñten ne ko ñan kokkure unjen kowadoñ otemjej, Satan Devil eo. Emol, emwij an anjo ion Satan ilo juõn wãwen ekajookok ikijen pein archangel eo Michael—King eo ekãl Anij ear kajijete ion throne eo, Christ Jesus. Bible eo ej kameleleiki wãwen in: “R’ar tõrinae ilo lõñ, Maikeel im enjel ro an r’ar tõrinaek drakon eo; im drakon e ar tõrinae im enjel ro iben: Im r’ar jolok drakon eo elap, serpent e ridto, naetan devil im Setan, eo ej moni aolepen lõl, ar jolok e ñõn lõl, im ar jolok enjel ro an na iben.”—Reveles̃õn 12:7-9.
12, 13. (a) Ta eo eaorõk kin yiõ eo 1914? (b) Ta eo nan in kanan eo an Ezekiel ej kanan kake ñan ro rej rejetake Ailiñ eo an Anij?
12 Lajrak in men ko rar walok laltak ilo Bible eo im men ko rej walok ion lal rej errã ilo air jitõñlok ñan yiõ eo 1914 einwõt yiõ eo tarinae eo ear walok ilañ. Jen ien eo ñan kiõ, wãwen ko ilo lal rej nanalok wõt. Reveles̃õn 12:12 ej kamelele kin unin, ilo an ba: “Kin men in komin lõñliñ, O lõñ ko, im komeo komij jokwe iloir. Wo ñõn ene im lometo; bwe devil e ar wõnlõlwoj ñõn kom, im elap an illu, bwe e jela jirik wõt ien iben.”
13 Alikar, Devil eo ej illu nae ibben ri kabit ri kabuñ ro an Anij im ro mõttair “s̃ip ro jet.” (Jon 10:16; Reveles̃õn 12:17) Jumae in enaj jemlok ñe Devil eo ej kalaplok tarinae eo an nae aolep ro rej jurake Ailiñ eo an Anij emwij an jutak im ro rej liki e. Book in Ezekiel chapter 38 (NW) ej jitõñlok ñan jumae in elap einwõt juõn tarinae jen “Gog ilo enen Magog.”
14. Ta wãwen ko Ri Kennan ro an Jehovah rar lañliñ kaki ñan kejbãrok ir ilo ien ko mokta, im menin enaj eindein wõt ke?
14 Elikin an kar jollaltak Satan jen lañ, jet ien armij ro an Anij rej kejbãrok ir jen jumae ko an Satan jen ri utiej ro an politic, Reveles̃õn 12:15, 16 ear kamelele kake ilo ñan in kõkkar. Keidi men in, Bible eo ej kalikar bwe ilo ien jumae eo eliktata an Satan, ejelok jabdewõt kien ak dolul ion lal enaj jojomare ro rej likit air liki ilo Jehovah. Men in ej aikwij ke kalelñoñ ak kamijak Ri Christian ro? Jab ñan jidik!
15, 16. (a) Kallimur ko an Jehovah ñan armij ro an ilo ran ko an Jehoshaphat ej letok ta kejatdikdik eo ñan Ri Christian ro ran kein? (b) Ta wanjoñok eo Jehoshaphat im armij ro rar likiti ñan ri karejar ro an Anij ilo ran kein?
15 Anij enaj rejetak armij ro an ilo ejja wãwen eo wõt ear rejetak ailiñ eo an ilo ran ko an King Jehoshaphat. Jej konono: “Komin roñjake kom dri Judah otemjej, im dri jokwe i Jerusalem, im kwe kiñ Jihoshapat; Ein drein Jeova e ba ñõn kom, Komin jab mijõk, im jab lelñoñ kin jar in elap; bwe tõrinae in e jab ami, a an Anij. . . . E naj ejelok unin ami iri ilo tõrinae in: komin berwõt im jutõk, im lo lomor an Jeova ibemi, O Juda im Jerusalem, komin jab mijõk im jab lelñoñ. Ilju komin driojlok nae ir.’”—2 Kronikel 20:15-17.
16 Ri Judah ro rar bõk juõn kallimur bwe rar jab aikwij bõk kunair ilo tarinae eo. Eindein, ñe Gog in Magog enaj tarinaik armij ro an Anij, rejamin bõk kunair ilo tarinae ñan jojomare ir make. Jen men in, renaj “berwõt im jutõk, im lo lomor an Jeova” tarinae kin ir. Emol, bedwõt im jutak ejjab melelen jab makitkit ñan jidik, bwe armij ro an Anij ilo ran ko an King Jehoshaphat rar jab baj jutak im tõt wõt. Jej konono: “Im Jihoshapat e ar barikrik ñõn brij; im aolepen Juda im ro dri Jerusalem rar buñbero iman Jeova. . . . Im ke emwij an [Jehoshaphat] bebe iben armij ro, e ar kãlet ro re naj al ñõn Jeova, im nebar ilo lajrõk e kwojarjar, ilo air drioijlok iman jar in tõrinae, im ba, Komin kamolol Jeova; bwe tiriamokake eo an ej ber ñõn in drio.” (2 Kronikel 20:18-21) Aet, meñe ri kijirãt ro rar jumae ir, armij ro rar wõnmanlok wõt ilo air nebar Jehovah. Men in ej likit juõn wanjoñok ñan Ri Kennan ro an Jehovah bwe ren lore ñe Gog enaj tarinaik ir.
17, 18. (a) Ta lemnak eo emõn ej bed ibben Ri Kennan ro an Jehovah ran kein ikijen jumae eo an Gog? (b) Ta nan in kakememej eo Ri Christian jodikdik ro rej kab bõke?
17 Mae ien eo—im elikin jumae eo an Gog bareinwõt—Ri Kennan ro an Jehovah renaj wõnmanlok ilo air rejetak Ailiñ eo an Anij. Renaj wõnmanlok im bõk kajur im kejbãrok ilo air kobalok ibben elõñlok jen 94,600 congregation ko ibelakin lal. (Aiseia 26:20) Kiõ ej juõn ien emõn ñan nebar Jehovah ilo beran! Emol, mour im kõtmene wõt kin an Gog nitbwili ir ejjab kamakit ir bwe ren jenliklik ilo lelñoñ. Jen men in, ej lujur ir bwe ren kalaplok air jerbal in nebar Anij joñan wõt air maroñ.—Sam 146:2.
18 Lemnak in eberan ear alikar ilo makitkit ko an elõñ thousand jodikdik ro ibelakin lal ilo air bõk kunair ilo jerbal in kwalok nan full-time. Ñan kalikar aorõkin kãlet kain wãwen mour rot in, rar kõmmane tract eo Youths—What Will You Do With Your Life? (Jodikdik Ro—Ta Eo Komnaj Kõmmane kin Mour Eo Ami?) ilo district convention ko ilo yiõ eo 2002. Ri Christian ro redik im ritto, rej mõnõnõ im ewõr air kamolol kin nan in kakememej kein ilo ien eo ejejjet.—Sam 119:14, 24, 99, 119, 129, 146.
19, 20. (a) Etke ejelok unin an Ri Christian ro aikwij mijak ak lelñoñ? (b) Ta eo jenaj katak kake ilo katak eo tok ilal?
19 Meñe enana wãwen lal in kiõ, Ri Christian ro rejjab aikwij mijak ak lelñoñ. Rejelã bwe Ailiñ eo an Jehovah enaj jolok aolep wãwen kowadoñ ñan indio. Bareinwõt rej lo ainemõn ilo air jelã bwe jerkakbiji eo enaj kajeblaktok elõñ armij ro rar mij kin kowadoñ. Meñe jerkakbiji eo ej kab naj kabellok ien ñan an jet armij katak kin Jehovah, enaj kamaroñ ro jet bwe ren wõnmanlok ilo jerbal in wujleplok eo air ñan e.—Jerbal 24:15.
20 Einwõt Ri Christian ro remol, jej melele kin aikwij eo ñan jab ebbururu im jej beek ilo buruõd ñan kõmman eindein. Jekõnan debij wõt kejatdikdik eo ad ekabwilõñlõñ ñan “berwõt im jutõk, im lo lomor eo an Jeova.” Katak eo tok ilal enaj kakajur tõmak eo ad ilo an kalikar ñan kij kin men ko rej walok ilo ran kein im rej kameramlok wõt kij kin kanan ko an Bible rej jejjet kitieir kiõ.
[Kamelele ko itulal]
a Ñan bõk wanjoñok ko kin ro rar bõjrak air mour einwõt ri kowadoñ ro bwe ren erom Ri Kennan ro an Jehovah, lale magazine in Awake! ko ilo March 22, 1990, page 21; August 8, 1991, page 18; im ilo magazine in Watchtower ko ilo January 1, 1996, page 5; August 1, 1998, page 5.
Kwomaroñ Ke Kamelele?
• Etke elõñ armij ro ran kein rej debij juõn lemnak enana?
• Etke Ri Kennan ro an Jehovah rej bõk juõn lemnak emõn kin ran ko rej itok?
• Ta eo Jehovah ear kõmmane kadede kin unjen kowadoñ otemjej?
• Etke ejelok unin ad aikwij mijak kin jumae eo an Gog?
[Pija eo ilo peij 21]
Jesus ear likit juõn joñok emõn kin jab ebbururu ilo politic einwõt juõn Ri Christian
[Pija ko ilo peij 24]
Elõñ thousand Ri Kennan jodikdik ro rej lo lañliñ ilo air bõk jerbal in kwalok nan full-time
[Pija Credit Line ilo peij 20]
UN PHOTO 186226/M. Grafman