Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt
Katak ko Relap Jen Book in Ezekiel—I
YIÕ eo ej 613 B.C.E. Ri kanan Jeremiah ej bed ilo Judah, im ilo beran ej kwalok kin jorrãn eo an Jerusalem ej itok wõt im jeebeplok eo an Judah. King Nebuchadnezzar in Babylon emwij an bõk im kajibokweik elõñ Ri Jew. Ibwiljin rein kar likao eo Daniel im likao ro jilu mõttan, ro rej jerbal ilo kien eo an Ri Chaldea ro. Enañin aolep Ri Jew ro rej bed ilo jibokwe rej jokwe iturin river Chebar ilo “Babylonia.” (Ezekiel 1:1-3) Jehovah ear jilkinlok juõn eo ej bõklok ennan ñan ri jibokwe rein. Ej jitõñ Ezekiel eo ej 30 yiõ dettan einwõt juõn ri kanan.
Book in Ezekiel ear dedelok je ilo 591 B.C.E., im ej kitibuj 22 yiõ ko. Ezekiel ej lukkun lale im kejbãrok wãwen an jeje. Ej jei ien ko ej walok kanan ko an, ej kajejjet ran im alliñ eo im bareinwõt yiõ eo. Mõttan eo moktata in ennan eo an Ezekiel ej kwalok kin buñ im jeebeplok eo an Jerusalem. Mõttan eo kein karuo ej kwalok kin nan in ekajet eo nae ailiñ ko ibelakin, im mõttan eo eliktata ej kin bar jeblak tok eo an kabuñ eo an Jehovah. Katak in ej kwalok kin katak ko relap jen Ezekiel 1:1–24:27, im ej kitibuj vision ko, kanan ko, im pija ko ak wãwen ko rej kwalok kin ta ko renaj itok ion Jerusalem.
“IJ LIKIT YUK BWE KWON JUÕN RI WAJ”
(Ezekiel 1:1–19:14)
Elikin an lo juõn vision ekabwilõñlõñ im eaibujuij kin throne eo an Jehovah, Ezekiel ej jino bõk jerbal eo an. “Ij likit yuk bwe kwon juõn ri waj ñõn ailiñ in Israel,” Jehovah ej jiroñ e, “[im] nan in kakkõl ko ij liwõj ñõn yuk kwon kwaloki ñõn ir.” (Ezekiel 3:17) Ñan an kanan kin ien eo naj jeebeplok Jerusalem im men ko renaj walok, rej jiroñ Ezekiel ñan an kwalok ak kõmmane ruo kõl ko ak tieta kin kilen an naj walok men kein. Ilo an jitõñlok ñan enen Judah, Jehovah ej ba ikijen Ezekiel: “Inaj jilkinwõj juõn jãje bwe en kokkure jikin ko armij rej kabuñ ñõn ekjab ko ie.” (Ezekiel 6:3) Ñan ro rej jokwe ilo ene eo, ej ba:“Ien in eliktata emottok ñõn kom ro rej jokwe ilo eneo.”—Ezekiel 7:7.
Ilo 612 B.C.E., juõn vision ej bõklok Ezekiel ñan Jerusalem. Ej lo men ko rekajõjõ rej walok ilo temple eo an Anij! Ñe Jehovah ej jilkintok jar in tarinae eo an jen lañ (eo “jiljino emman” rej pijaiki) ñan an kwalok an illu nae ri jumae ro, ro wõt im rar bõk ‘kakõlle eo ion demair’ renaj deor im mour. (Ezekiel 9:2-6) Ak, mokta, “melle kijeek”—ennan eo ekakijeekek an Anij kin kokkure—ej aikwij itok ion jikin kwelok eo. (Ezekiel 10:2) Meñe ‘Jehovah enaj kaje ir kin men ko renana rar kõmmani,’ ej kallimur ñan an bar aintok ro rar jebliklik an Israel.—Ezekiel 11:17-21.
Jitõb an Anij ej bar kajeblaktok Ezekiel ñan Chaldea. Ear kõmman juõn kõl ak tieta ñan pijaik ak kwalok kin an King Zedekiah im armij ro ko jen Jerusalem. Rej kananaik im kajook ri kanan wan ro maan im kõrã ro. Rej karmijete im kajekdon ri kabuñ ñan ekjap ro. Rej kõkkar kin Judah einwõt juõn mar ejelok tokjen. Juõn liñña kin juõn eagle-vine ej kwalok kin tokjen ko relap im nana me rar walok kin an Jerusalem illok im bukõt jibañ jen Egypt. Liñña eo ej kajemlok kin kallimur eo bwe ‘Jehovah enaj kalbwini ion juõn tol eutiej jeban juõn wijki ijo eub.’ (Ezekiel 17:22) Bõtab, ilo Judah, enaj ejelok “jokonan ri utiej.”—Ezekiel 19:14.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
1:4-28—Ta eo chariot eo ilañ ej pijaiki? Chariot eo ej jutak ikijen mõttan dolul eo an Jehovah ilañ eo ej kitibuj jitõb ro retiljek. Unjen kajur eo an ej jitõb kwojarjar eo an Jehovah. Eo ej jijet ion chariot eo, ej jutak kin Jehovah, ekanuij lap im ellã jen joñan an aibujuij. An ainemõn im jokane ej kõkkar kake ikijen juõn iia.
1:5-11—Menin mour ko emen rej jutak kin wõn? Ilo vision eo an kein karuo kin chariot eo, Ezekiel ej kalikar bwe menin mour ko emen rej einwõt cherub ro. (Ezekiel 10:1-11; 11:22) Ilo kamelele kein tokelik, jet ukok in Bible ko rej naetan mejen cow koman eo “mejen cherub.” (Ezekiel 10:14) Men in ejejjet kinke cow koman ej juõn kakõllan kajur im maroñ, im cherub ko rej menin kõmanman ko rekajur ak jitõb ro rekajur.
2:6—Etke rej kir Ezekiel elõñ alen “armij drien mij”? Jehovah ej ãñiñin Ezekiel ilo wãwen in ñan an kakememej ri kanan eo bwe e ej kanniek im bõtõktõk, inem ej lukkun kalikar oktak eo ikõtan juõn armij ri kennan im Anij eo ej Ri Letok ennan eo. Nan kein rej bareinwõt jerbal ñan Jesus Christ 80 alen ilo Gospel ko, alikar ej kwalok bwe Nejin Anij ear itok einwõt juõn armij, im jab juõn jitõb eo ear ukõt mõran ñan juõn armij.
2:9–3:3—Etke book lemlem eo kin nan in buromõj im ñũr e tõñal ñan Ezekiel? Men eo ear kõmman bwe book lemlem eo en tõñal ñan Ezekiel kar wãwen lemnak eo an kin jerbal eo an. Ezekiel ear kwalok an kamolol kin an karejar ñan Jehovah einwõt juõn ri kanan.
4:1-17—Ezekiel ear lukkun emmakit im kõmman ke ekkar ñan nan ko ilo kanan eo me ear pijaik nitbwil eo ej itok in Jerusalem? Ezekiel ear akwelap im kajitõk bwe en oktak kaan kijeek eo an im kin an kar Jehovah uake kajitõk eo an, men in ej kalikar bwe ear lukkun emmakit im kõmman ekkar ñan nan ko ilo kanan eo. Babu ũlũl kin tu anmiñin ear kin 390 yiõ in bwid ko an bwij ko joñoul—jen jinoin an kar walok ilo 997 B.C.E. ñan ien jeebeplok eo an Jerusalem ilo 607 B.C.E. Babu ũlũl kin tu anbwijmaroñin kar kin 40 yiõ in jerawiwi ko an Judah, jen ien eo Jeremiah ear jino jerbal einwõt juõn ri kanan ilo 647 B.C.E. ñan 607 B.C.E. Iumin aolepen ran ko 430, Ezekiel ear mour kin jidik mõñã im den, eo ear kalikar ekkar ñan kanan eo bwe enaj wõr ñitta elap ilo ien eo renaj nitbwili Jerusalem.
5:1-3—Ta men eo eaorõk ilo an Ezekiel bõk jet ian kool in bõr im kwõdeak ko jen mõttan eo ear aikwij kajebliklik lok ilo kõto im limi ilo nuknuk ko an? Menin ear kalikar bwe bwen armij ro an Anij renaj bar jeblak ñan Judah im bar jino kabuñ eo emol elikin 70-yiõ ko in air jibokwe.—Ezekiel 11:17-20.
17:1-24—Wõn eagle ko ruo relap, ewi wãwen kar bwiloke jeban juõn wijki cedar, im wõn eo “eub” me Jehovah ear bõke im kalbwini? Eagle ko rej jutak kin iroij ro an Babylon im Egypt. Eagle eo jinoin ej itok ñan jeban wijki cedar eo, einwõt ba, ñan iroij eo ilo kien eo ilo lain eo an David. Eagle in ej bwiloke jeban wijki eo ikijen an likit Zedekiah bwe en binej jenkwon King Jehoiachin in Judah. Meñe ear kallimur bwe enaj tiljek, Zedekiah ej bukõt jibañ jen bar juõn eagle, iroij in Egypt, ak ear jab lo tõbrak. Rej bõke einwõt juõn ri jibokwe im enaj mij ilo Babylon. Jehovah ej bareinwõt bõk ijo “eub,” Messiah King eo. Im ej bõke im kalbwini ion “tol eo eutiejtata,” ion Tol eo ilañ Zion, ijo enaj erom “cedar eo eaibuijuij,” juõn unjen kajerammõn ko remol ñan lal.—Reveles̃õn 14:1.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
2:6-8; 3:8, 9, 18-21. Jen jab mijak ro renana ak jenliktak jen ad kwalok kin ennan eo an Anij, eo ej kitibuj nan in kakkõl eo ñan rein. Ñe jej jelmae nan in kõrraat ko ak matõrtõr, jej aikwij bin einwõt juõn dekã diamond. Bõtab, jej aikwij kejbãrok bwe buruõd en jab oktak im kijñeñe, jab lemnak kin eñjake ko an ro jet, ak lej. Jesus ear tiriamokake armij ro ear kwalok nan ñan ir, im kij jej aikwij bareinwõt emmakit kin tiriamokake ñe jej kwalok ñan ro jet.—Matu 9:36.
3:15. Elikin an bõk nan in jiroñ eo ñan an kõmmane jerbal eo an, Ezekiel ear jokwe ilo Tel-abib, ‘iumin jiljilimjuõn ran, im obrak kin men ko ear loi im roñjaki,’ im ej kanuij kalmenlokjen kake ennan eo ebojak in kwaloke. Jejjab aikwij ke in bõk ien ñan ad ilo niknik lukkun katak im kalmenlokjen ñan ad melele kin mol ko remũlal ilo jitõb?
4:1–5:4. Ear wõr ettã buru im beran ibben Ezekiel ñan an kõmman kõl ko einwõt juõn tieta kin kanan ko ruo. Kij bareinwõt jej aikwij ettã buru im beran ilo ad kõmman jabdewõt jerbal ko Anij ej litok bwe jen kõmmani.
7:4, 9; 8:18; 9:5, 10. Jen jab kõtlok bwe mejed ren buromõj kin ro im rej bõk ekajet eo eddo jen Anij ak tiriamokake ir.
7:19. Ñe Jehovah enaj bõktok ekajet eo an ion jukjuk in bed in enana, enaj ejelok tokjen money ko.
8:5-18. Buñ jen tõmak ej kokkure kõtan eo an juõn ibben Anij. “Kin loñin, armij eo e nana ej kokkure dri turin.” (Jabõn Kennan Ko 11:9) Ej juõn menin meletlet ñan ad ellok im jab roñjake ri buñ jen tõmak ak ro rej jumae Anij.
9:3-6. Bõk kakõlle eo—eo ej kein kamol bwe jej ri karejaran Anij im emwij ad wujleplok ad mour im baptais im kõnak kadkadin Christian—ej men in aikwij ñan ad ellã jen ‘eñtan elap.’ (Matu 24:21) Christian ri kabit ro, eo ej pijaiki leo me ewõr kein jeje ibben, rej tel ilo air kõmmane jerbal in kakõlle eo, melelen, jerbal in kwalok im kõmman ri kalor an Ailiñ eo. Ñan ad kejbãrok wõt kakõlle eo ad, jej aikwij ilo kijejeto jibañ rein ilo jerbal in.
12:26-28. Meñe ñan ro rej kajirere kin ennan eo an, Ezekiel ear aikwij ba: “Men eo emwij [an Jehovah] ba ejamin wor menin karumwiji.” Jej aikwij kõmman jabdewõt men jemaroñ ñan jibañ ro jet likit air liki ilo Jehovah mokta jen an bõktok jemlok eo ñan jukjuk in bed in enana.
14:12-23. Ej eddo eo ad make ñan ad maroñ bõk lomor. Ejelok juõn emaroñ kõmmane ñan kij.—Dri Rom 14:12.
18:1-29. Kij make jenaj uak kin tokjen ko rej walok jen kõmman ko ad.
“JORRÃN! JORRÃN! AET INAJ KEJORRÃN JIKIN KWELOK EO”
(Ezekiel 20:1–24:27)
Ilo yiõ kein kajiljilimjuõn in air jibokwe, 611 B.C.E., ritto ro ilo Israel rej itok ñan ibben Ezekiel “bwe ren katak kin ankilan [Jehovah].” Rej roñjake juõn bwebwenato aetok kin jumae eo an Israel im juõn kakkõl bwe ‘Jehovah enaj nur jãje eo an’ nae ir. (Ezekiel 20:1; 21:3) Ilo an konono ñan iroij eo an Israel (Zedekiah), Jehovah ej ba: “Kwon utik crown ne am im nuknuk ne koran bõram. Men otemjej rejamin bar einwõt mokta. Kwon kairoij ro rejeramõl im kõttãik iroij ro. Jorrãn! Jorrãn! Aet inaj kejorrãn jikin kwelok eo am. Bõtab men in eban kijer in walok ñõn ñe eo iar kãlete [Jesus Christ] bwe en kaje jikin kwelok eo ej itok. Inaj lelok jikin kwelok in ñõne.”—Ezekiel 21:26, 27.
Emwij naruõn Jerusalem kin bwid eo an. Bwid eo an Oholah (Israel) im an Oholibah (Judah) ejedmatmat. Emwij lelok Oholah “ñõn likao ro jeran jen Assyria.” (Ezekiel 23:9) Jeebeplok eo an Oholibah ej ebaktok. Ilo 609 B.C.E., alliñ ko 18 in air kabole im nitbwili Jerusalem ej jinoe. Ñe jikin kwelok eo ej buñ, Ri Jew ro renaj lukkun lokjenair im jaje ren et. Ezekiel ejamin konono kin ennan eo an Anij ñan ri jibokwe ro ilo Babylon mae ien eo ej bõk ennan eo kin jeebeplok eo an jikin kwelok eo jen ro renaj “joor jen jorrãn eo.”—Ezekiel 24:26, 27.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
21:3—Ta “jãje” eo Jehovah ej nur jen nien? “Jãje” eo me Jehovah ej kajerbale ñan an bõktok ekajet eo an ion Jerusalem im Judah ej King Nebuchadnezzar in Babylon im jar in tarinae eo an. Emaroñ bareinwõt koba mõttan dolul eo an Anij ilañ me ej kitibuj jitõb ro rekajur.
24:6-14—Ta eo lejo ko ilo ainbat in kõmat eo ej jutak ikijen? Jerusalem eo ej bed iumin jorrãn ej kõkkar kake einwõt juõn ainbat in kõmat. An ejjo ej jutak kin mour etton eo an jikin kwelok eo—etton, mour in ejej, im kin an lap ruõn kin katorlok bõtõktõk. Joñan an lap an etton meñe ej bed ion melle kijeek eo im elap an bwil ak ejjab maroñ jolok an lejo.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
20:1, 49. Uak eo an ritto ro ilo Israel ej kwalok bwe rar bere kin ta eo Ezekiel ear ba. Jen kejbãrok bwe jen jab bõk juõn lemnak in bere kin nan in kakkõl ko.
21:18-22. Meñe Nebuchadnezzar ear kajerbal jerbal in madmõd, Jehovah ear kõmman bwe iroij ro me rej ri pagan ren itok nae Jerusalem. Men in ej kwalok bwe meñe demon ro rejamin maroñ kabõjrak ak ukõt ro Jehovah ej kajerbal ir ñan air bõk manlok ekajet eo an im kajejjet karõk eo an.
22:6-16. Jehovah ej jõjõik konono nae, mour in ejej, kajerbal maroñ ko ad ilo jab jimwe, im bõk wõnãn ko renana. Jej aikwij bin ilo ad kate kij kejbãrok jen kõmman kein renana.
23:5-49. Air kõmman jimjera ko ibben kien ko ear tel Israel im Judah ñan air jerbale kabuñ wan ko an ro rar jimjeraik ir. Jen kejbãrok bwe jen jab kõmman kõtan ko me remaroñ kokkure tõmak eo ad.—Jemes 4:4.
Juõn Ennan Ej Mour im Jerbal Wõt
Elõñ katak ko raibujuij jej katak jen chapter ko 24 ilo jinoin Bible book in Ezekiel! Nan in kaiñi ko relap rar walok rej kwalok kin ta eo ej tel ñan an Anij jab buñburuen, ewi wãwen jemaroñ bõk tiriamo eo an, im etke jej aikwij kakkõl ri nana ro. Kanan eo kin jeebeplok eo an Jerusalem ej kwalok ilo alikar kin Jehovah einwõt juõn Anij eo ej ‘kwalok men ko rekãl ñan armij ro an mokta jen air walok.’—Aiseia 42:9.
Kanan ko kar jeje kaki ilo Ezekiel 17:22-24 im 21:26, 27 rej jitõñlok ñan ien jutak eo an Ailiñ in Messiah eo ilo lañ. Ejjab to, iroij eo an Ailiñ in enaj kajejjet ankilan Anij ijin ion lal. (Matu 6:9, 10) Kin juõn tõmak ekajur im bin, jemaroñ reimanlok ñan jerammõn ko iumin Ailiñ eo. Aet, “nan in Anij ej mour im jerbal wõt.”—Dri Hibru 4:12.
[Pija eo ilo peij 18]
Ta eo chariot eo ejatõltõl jen lañ ej pijaiki?
[Pija eo ilo peij 21]
Ad kijejeto ilo jerbal in kwalok nan ej jibañ kij ñan ad debij wõt “kakõlle” eo ad