Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt
Katak ko Relap Jen Book in Ezekiel-II
EJ DECEMBER 609 B.C.E. King in Babylon eo ej kab jino mõttan eo eliktata in an kajeebeplok Jerusalem. Ilo ien eo, ennan eo an Ezekiel ñan ri jibokwe ro ilo Babylon ej bedbed ion juõn unin tel: buñ im jeebeplok eo an jikin kwelok eo air, Jerusalem. Bõtab, kiõ, ennan eo ilo kanan ko an Ezekiel ej oktak im kennan kin jorrãn eo an ailiñ in pagan ko me renaj lañliñ kin jorrãn eo ion armij ro an Anij. Ñe Jerusalem enaj buñ 18 alliñ ko tokelik, unin tel in ennan eo an Ezekiel enaj bar oktak: bar jeblaktok eo aibujuij an kabuñ emol.
Ilo Ezekiel 25:1–48:35 ej bed kanan ko kin ailiñ ko ibelakin Israel im lomor eo an armij ro an Anij.a Ijellokin Ezekiel 29:17-20, bwebwenato ko ak wãwen ko rej lajrak ekkar ñan ien ko rar walok im bareinwõt ilo ien eo rej walok. Bõtab, eon kein emen rejjab lajrak ekkar ñan ien eo ak rej bed ilo kanan eo nae Egypt. Einwõt ej mõttan Jeje Ko rekakõrmol, iloan book in Ezekiel ej bed juõn ennan me “ej mour im jerbal wõt.”—Dri Hibru 4:12.
‘ENIN ENAJ EINWÕT JIKIN KALLIB EDEN’
(Ezekiel 25:1–39:29)
An jelã kin ta eñjake eo air ñe enaj buñ Jerusalem, Jehovah ej jiroñ Ezekiel ñan an kanan nae Ammon, Moab, Edom, Philistia, Tyre, im Sidon. Naj rakimi Egypt. ‘Pharaoh king in Egypt im aolepen armij ro an’ rej kõkkar kake ir ñan juõn wijki cedar eo naj juoke kin “jãje eo an king in Babylonia.”—Ezekiel 31:2, 3, 12; 32:11, 12.
Jiljino alliñ ko elikin an jeebeplok Jerusalem ilo 607 B.C.E., juõn eo ear deor im ko jen kokkure eo ej itok im kennanik Ezekiel: ‘Jikin kwelok eo e jorrãn!’ Ri kanan eo ej “bar maroñ kennan” ñan ri jibokwe ro. (Ezekiel 33:21, 22) Ewõr ibben elõñ kanan ko ñan an kwalok kin ien bar jeblaktok eo. Jehovah enaj “lelok ñõn ir juõn king, einwõt ri [karejaran] David.” (Ezekiel 34:23) Edom ej bojak in jeebeplok, ak ene eo iturin, enen Judah, enaj oktak im “einwõt jikin kallib Eden.” (Ezekiel 36:35) Jehovah ej kallimur ñan an kejbãrok armij ro an renaj bar jeblak jen kokkure eo an “Gog.”—Ezekiel 38:2.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
29:8-12—Ñããt eo Egypt ear jeebeplok iumin 40 yiõ ko? Elikin jeebeplok eo an Jerusalem ilo 607 B.C.E., bwen ri Judah ro rar ko ñan Egypt meñe Jeremiah ear kakkõl nae. (Jeremiah 24:1, 8-10; 42:7-22) Ak rar jab maroñ deor jen kokkure kinke Nebuchadnezzar ear itok nae Egypt im bõk anjo ion. Yiõ ko 40 in an Egypt jorrãn emaroñ kar jino jen elikin ien eo Nebuchadnezzar ear anjo ion. Meñe bwebwenato ko an armij rejjab kwalok kin ien jorrãn in, ak jemaroñ liki bwe menin ear walok kinke Jehovah eo ej Ri Kajejjet kanan ko.—Aiseia 55:11.
29:18—Ewi wãwen an ‘kolan bõrair tim im wõtloklok im aerair elukkun metak’? Nitbwili eo an jikin kwelok Tyre ear lukkun kajur im lap inem ear kõmman bwe en tũm kolan bõran ri tarinae ro an Nebuchadnezzar kin an irir bõrair ilo helmet ko air im aereir e kinejnej kin air kotak kein ekkal ko ñan kalek jikin ko reutiej im worwor ko ñan kabole jikin kwelok eo.—Ezekiel 26:7-12.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
29:19, 20. Kinke Ri Tyre ro rar ko ñan jikin kwelok eo air im rar bõk ibbeir enañin aolepen men ko mweieir, ear jab kanuij lõñ men ko King Nebuchadnezzar ear bõk einwõt menin rakim jen Tyre. Meñe Nebuchadnezzar ear juõn iroij eo eutiej buruen, ri pagan im elap an lemnak kin emake, ak Jehovah ear nawõnãn jerbal eo an ikijen an lelok ñan e ailiñ in Egypt einwõt “wõnen ri tarinae ro an.” Jejjab aikwij ke in kajeoñe Anij eo emol ikijen ad kõllã eowoj ñan kien ko kin jerbal ko rej kõmmani ñan kij? Jerbal ko im mwilin ri kien ro ak wãwen air kajerbal eowoj ko ejjab kõmman bwe jen bõjrak jen eddo in ad.—Dri Rom 13:4-7.
33:7-9. Kumi in ri iaroñroñ ro ilo ran kein—bwen ri kabit ro—im ro mõttair rejjab aikwij jenliktak jen air kwalok kin news eo emõn kin Ailiñ eo im kakkõl armij ro kin ‘eñtan eo elap’ ej itok wõt.—Matu 24:21.
33:10-20. Lomor eo ad ej wawa ion ad ellok jen ial ko renana im bokake ta eo Anij ekõnan bwe jen kõmmane. Aet, ial eo an Jehovah e “jimwe.”
36:20, 21. Kinke rar jab mour ekkar ñan ãt eo rar jutak kake, einwõt armij ro an Jehovah, Ri Israel ro rar kattone etan Anij ibwiljin ailiñ ko. Jen jab baj bõk wõt ãt in ri kabuñ ñan Jehovah.
36:25, 37, 38. Paradise eo ilo jitõb me jej mõnõnõ kake rainin eobrak kin ‘juõn bwij in armij rekwojarjar.’ Kin menin, jej aikwij kate kij kejbãrok bwe en erreo wõt.
38:1-23. Ej juõn menin kainemõn ñan ad jelã bwe Jehovah enaj lomoren armij ro an jen kokkure eo an Gog jen enen Magog! Gog ej ãt eo kar lelok ñan “iroij in lal in,” Satan Devil eo, elikin kar jolaltak e jen lañ. Enen Magog ej jitõñlok ñan lal in, ijo im Satan im demon ro an rej kalbuj ie.—Jon 12:31; Reveles̃õn 12:7-12.
“KANUIJ LALE AOLEB MEN IJ KWALOK ÑÕN YUK”
(Ezekiel 40:1–48:35)
Kiõ ej 14 yiõ ko elikin ien eo rar kokkure jikin kwelok in Jerusalem. (Ezekiel 40:1) Mõttan wõt lemñoul-jiljino yiõ in jibokwe rej bed iman. (Jeremiah 29:10) Kiõ enañin 50 yiõ dettan Ezekiel. Ilo juõn vision, rej bõk e ñan enen Israel. Rej jiroñe: “Kwe armij drien mij, kwon lale. Kwon bareinwõt kanuij kãroñjake im kanuij lale aoleb men ij kwalok ñõn yuk.” (Ezekiel 40:2-4) Ezekiel emaroñ kar lukkun lañliñ ke ej lo juõn vision kin juõn temple ekãl!
Temple eo aibujuij me Ezekiel ej lo ewõr 6 kejam ko ie, 30 room in mõñã ko, Jikin Kwojarjar, Jikin Kwojarjar Otem Kwojarjar, juõn lokatok kõmman jen alal, im lokatok in katok kin men in jortak ko. Den eo ej “tortok” jen temple eo ej oktak im erom juõn ibwijleplep. (Ezekiel 47:1) Ezekiel ej bareinwõt bõk juõn vision kin ien eo rej ajeje ene eo ñan bwij ko—kajjojo weto ko rar jino jen rear lok ñan turilik in ene eo im ear wõr juõn mõttan weto edik (ñan an kien eo kajerbale) ikõtan weto ko an Judah im Benjamin. “Temple eo an Iroij” im “jikin kwelok eo” kar naetan Jehovah-Shammah ear bed ion weto in.—Ezekiel 48:9, 10, 15, 35.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
40:3–47:12—Ta eo temple eo ilo vision eo an Ezekiel ej pijaiki? Temple in ekanuij lap me Ezekiel ear lo ilo vision eo an kar jab kaleke. Ear pijaik temple eo an Anij ilo jitõb—karõk eo an einwõt juõn temple kin kabuñ eo erreo ilo ran kein ad. (Ezekiel 40:2; Micah 4:1; Dri Hibru 8:2; 9:23, 24) Vision eo kin temple eo enaj jejjet kitien ilo “ran ko eliktata,” ñe naj karreoik dolul in priest ro. (2 Timote 3:1; Ezekiel 44:10-16; Malachi 3:1-3) Bõtab, jejjet kitien eo eliktata enaj walok ilo Paradise eo. Temple eo ilo vision eo ear lelok juõn kallimur ñan Ri Jew ro rar jibokwe bwe kabuñ eo erreo enaj bar jeblak im bwe kajjojo family ko an Ri Jew ro enaj wõr air jolet ilo ene eo.
40:3–43:17—Ta melelen air joñe temple eo? Air joñe temple eo ej juõn kakõlle bwe karõk eo an Jehovah kin kabuñ eo erreo, emol enaj jejjet kitien.
43:2-4, 7, 9—Kar ta “enbwinnin king ro” me rar aikwij kamakiti jen temple eo? Enbwin ko remij ealikar kar konono kin ekjap ko. Iroij ro an Jerusalem im armij ro an rar katton temple eo an Anij kin ekjap ko—einwõt ba, kõmman bwe ren air king.
43:13-20—Ta eo lokatok eo ilo vision eo Ezekiel ear loe ear kõkkar kake? Lokatok eo ilo kõkkar ej jutak kin ankilan Anij ilo an ekkejellok ibben katok in binmour eo an Jesus Christ. Ikijen katok in binmour eo, emwij kowãnik ri kabit ro im “jar elap” rej erreo iman mejen Anij. (Reveles̃õn 7:9-14; Dri Rom 5:1, 2) Bõlen eñin unin “lometo unlok eo” ilo temple eo an Solomon—juõn basin in den elap me priest ro rar kajerbal ñan air karreo ir—ejjab walok ilo vision eo kin temple eo.—1 Kiñ Ro 7:23-26.
44:10-16—Class in priest ro ej jutak kin wõn? Class in priest ro ej annañelok kumi in ri kabit Ri Christian ro ilo ran kein ad. Ien eo kar karreoik rein ear walok ilo yiõ eo 1918 ke Jehovah ear jijet einwõt “eo elab an karreoeo” ilo temple eo an ilo jitõb. (Malachi 3:1-5) Ro im rar erreo ak ro rar ukwelok remaroñ wõnmanlok ilo jerammõn in jerbal eo air ejej uan. Inem, rar aikwij kate ñan kejbãrok ir jen air “lipjinjin kin lõl in,” im erom juõn joñok ñan “jar elap,” ro im rejjab mõttan bwij in priest ro.—Jemes 1:27; Reveles̃õn 7:9, 10.
45:1; 47:13–48:29—Ta eo “eneo” im air ajeje ej jutak ikijen? Eneo ej jutak ikijen jerbal eo an armij ro an Anij. Jekdon ia eo juõn ri kabuñ an Jehovah ej bed ie, armij in enaj bed ilo eneo ekãl toan wõt an jurake kabuñ emol. Jejjet in kitien eo eliktata kin ajeje ene eo enaj walok ilo lal eo ekãl ñe kajjojo ian ro retiljek renaj bõk juõn lãmoren.—Aiseia 65:17, 21.
45:7, 16—Menin jortak eo armij ro rej lelok ñan priest ro im iroij ro ej pijaik ta? Ilo temple eo ilo jitõb, menin ej jitõñlok ñan jibañ eo ilo jitõb—lelok jibañ im kalikar juõn jitõb in jerbal ibben don.
47:1-5—Ta den eo ilo vision eo an Ezekiel kin river eo ej pijaik ta? Den eo ej pijaik menin letok ko an Jehovah ilo jitõb kin mour, ekoba katok in binmour eo an Christ Jesus im jelãlokjen eo kin Anij ej bed ilo Bible eo. (Jeremiah 2:13; Jon 4:7-26; Dri Epesõs 5:25-27) River eo ej mũlallok jidik kin jidik ñan an bojak ñan ibweptok in ro rekãl rej deloñtok ilo kabuñ eo emol. (Aiseia 60:22) River eo enaj ibweplok kin den eo ekajur kin mour iloan Millennium (Juõn Thousand yiõ in Iroij eo an Christ) eo, im den ko an renaj kitibuj melele eo elaplok me naj bõk jen “buk ko” me renaj bellok ilo ien eo.—Reveles̃õn 20:12; 22:1, 2.
47:12—Ta eo wijki ko rej jebar leiir rej jutak ikijen? Wijki ko ilo kõkkar rej pijaik menin letok ko an Anij ilo jitõb ñan bar kajeblak armij otemjej ñan wãppen.
48:15-19, 30-35—Ta eo jikin kwelok eo ilo vision eo an Ezekiel ej jutak ikijen? “Jehovah- Shammah” ej bed ilo eneo “ejjab ekkwojarjar,” men in ej kalikar bwe ej juõn men ej jen lal in. Jikin kwelok eo ej einwõt jutak kin juõn wãwen ñan kajejjet kitien karõk ko ijin ion lal me ej wõr tokjen ñan ro renaj bedbedin “lõl ekãl” im wãnik. (2 Piter 3:13) An wõr kejam ko ilo kajjojo kõjaan mweo ej kalikar bwe ebidodo im ebellok ñan an armij ro deloñ lok ie. Overseer ro ibwiljin armij ro an Anij rej aikwij jet ro ebidodo an armij maroñ kebake ir.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
40:14, 16, 22, 26. Pija in wijki pam ko ikiin mweo ilo jikin deloñ ko an temple eo ej kwalok bwe ro wõt im ewãnik air mour rej maroñ deloñ. (Sam 92:12) Menin ej katakin kij bwe Jehovah ej buñburuen kin ad kabuñ ñan e elañe jej mour ilo wãnik.
44:23. Elap ad kamolol kin jerbal eo class in priest ro ilo ran kein ad rej kõmmane! “Dri korijer e tiljek im meletlet” rej tel ilo air letok ekan ko lor jitõb ilo ien eo ekkar me rej jibañ kij ñan ad kile oktak eo ikõtan ta eo etton im ta eo erreo iman mejen Jehovah.—Matu 24:45.
47:9, 11. Jelãlokjen—juõn mõttan aorõk ilo den eo ilo kõkkar—emwij an kõtõbrak juõn jerbal in kejmour ilo ran kein ad. Jabdewõt ijo ej illok ie lok, ej bõktok ejmour ilo jitõb ñan armij ro. (Jon 17:3) Ijo itu-rãjet, ro im rejjab bõk den in mour eo naj ‘lelok ñan salt’—kokkure ñan indio. Elap an aorõk bwe jen ‘kanuij kate kij bwe en jimwe ad katakin kin nan eo emol an Anij’!—2 Timote 2:15.
‘Inaj Kwalok Joñan Ekkwojarjar eo an Eta’
Elikin kar kamakit king eo eliktata jen lain eo an David, Anij eo emol ear kõtlok juõn ien aetok mokta jen itok eo an Eo “iar kãlete” ñan an king. Bõtab, Anij ear jab kajekdone bujen eo an ibben David. (Ezekiel 21:27; 2 Samuel 7:11-16) Kanan eo an Ezekiel ej konono kin “ri karejara David,” eo enaj erom juõn “shepherd” im juõn “king.” (Ezekiel 34:23, 24; 37:22, 24, 25) E in ej Jesus Christ ilo kajur eo an Ailiñ eo. (Reveles̃õn 11:15) Jehovah enaj ‘kokwojarjar etan’ ikijen Ailiñ eo an Messiah eo.—Ezekiel 36:23.
Mõttan jidik, aolep ro rej katton ãt eo ekwojarjar etan Anij naj kokkure ir. Ak ro im rej kokwojarjar etan ilo mour ko air ikijen air kabuñ ñan Jehovah ilo wãwen eo ej buñburuen kake naj bõk mour indio. Kin men in jen kortokjen den in mour ko rej toor tok ilo ran kein ad im kõmman bwe kabuñ emol en bedbed in mour ko ad.
[Kamelele eo Itulal]
a Ñan kõmman juõn etale kin Ezekiel 1:1–24:27, lale “Katak ko Relap Jen Book in Ezekiel—I,” ilo July 1, 2007, magazine in Imõniaroñroñ.
[Pija eo ilo peij 18]
Ta eo river in mour ilo vision eo an Ezekiel ej jutak ikijen?
[Pija eo ilo peij 21]
Temple eo eaibujuij ilo vision eo an Ezekiel
[Etan eo ej Kõmman]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.