Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt
Katak ko Relap Jen Book in Hosea
KABUÑ eo emol enañin jako jen bwij ko joñoul bwijjin Ailiñ in Israel itueañ. Iumin iroij eo an Jeroboam II, Israel ear juõn ailiñ emweie, ak an mweie ear mejkunlok elikin wõt an mij iroij in. Elikin ien in im manlok ear walok juõn ien aploñloñ im ejelok ainemõn ilo kien eo. Im jen ian king ro jiljino rar iroij elikin Jeroboam, emen iair rar mij kinke ro jet rar bõk mour ko air. (2 Kiñ Ro 14:29; 15:8-30; 17:1-6) Yiõ ko 59 in an Hosea jerbal einwõt juõn ri kanan, eo ear jino ilo 804 B.C.E., ear tõbar ien in elap aploñloñ.
Eñjake eo an Jehovah nae ailiñ in Israel ej lukkun alikar ilo air pijaiki ikijen ta eo ej walok ilo mour in mare eo an Hosea. Ennan eo an Hosea ear juõn ennan ñan kajedmatmat bwid eo an Israel im nan in ekajet eo nae Israel im ailiñ in Judah. Ilo an kajerbal nan ko rejoij im tiriamo im nan ko rej kamakit armij im rekajur, Hosea ear jeje men kein aolep ilo juõn book eo ej etnake etan. Einwõt ke ej mõttan Nan eo an Anij ekakõrmol, ennan eo ie ej mour im jerbal wõt.—Dri Hibru 4:12.
“KWON ILOK IM BÕK JUÕN BELEM [RI LŨÑ]”
(Hosea 1:1–3:5)
Jehovah ej jiroñ Hosea: “Kwon ilok im bõk juõn belem [ri lũñ].” (Hosea 1:2) Hosea ej bokake im ej lotak juõn nejin ladik ikijen Gomer. Ajiri ro ruo ej keotak ir elik bõlen rejjab nejin Hosea. Melelen ãt ko etair, Lo-ruhamah im Lo-ammi, rej jitõñlok ñan wãwen an Jehovah jab kwalok tiriamo ñan Israel im kajekdon armij ro an rejjab tiljek.
Ak ewi eñjake eo an Jehovah kin armij ro an rej jumae? Ej jiroñ Hosea:“Kwon ilok im yokwe juõn kõrã eo elõñ an ri yokwe im ej lejen. Kwon yokwe e einwõt ña ij yokwe wõt armij in Israel, meñe rar ellok ñõn bar jet anij.”—Hosea 3:1.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
1:1—Etke Hosea ej kwalok kin king ro emen me rar iroij ion Judah iumin ien eo ej kõmmane jerbal in kwalok nan eo an ak ej konono wõt kin juõn king in Israel? Ej eindein kinke king ro wõt jen family eo an David kar kile ir einwõt ro ej tellokiir iroij ion armij ro an Anij. King ro jen ailiñ eo itueañ rar jab itok jen lain in family eo an David, ak ro wõt jen Judah.
1:2-9—Hosea ear ke lukkun belek juõn kõrã ri lũñ? Aet, Hosea ear mareik juõn kõrã eo ear erom juõn ri lejen tokelik. Ri kanan eo ejjab ba kin jabdewõt men me ej kwalok kin mour in family eo an bwe ear juõn ettõnak ak juõn vision bajjek wõt.
1:7—Ñããt eo kar kwalok tiriamo im lomoren imõn Judah? Menin ear jejjet kitien ilo 732 B.C.E., ilo ran ko an King Hezekiah. Ilo ien eo, Jehovah ear kajemlok kauwatata eo Ri Assyria ro rar bõktok ion Jerusalem ikijen an kajerbal juõn enjel ñan mõn 185,000 ri tarinae ro ilo juõn wõt boñ. (2 Kiñ Ro 19:34, 35) Ilo wãwen in Jehovah ear lomoren Judah, jab “kin jãje ak libbon, bareinwõt ejjab kin ri tarinae ro ion horse ko,” ak ikijen juõn enjel.
1:10, 11—Kinke ailiñ in Israel ear buñ ilo 740 B.C.E., ewi wãwen armij ro nejin Israel “renaj bar koba ibben” ro nejin Judah? Elõñ jen ailiñ eo itueañ rar etal ñan Judah mokta jen an ro rej jokwe ilo enen Judah kar illok ñan jibokwe ilo Babylon ilo 607 B.C.E. (2 Kronikel 11:13-17; 30:6-12, 18-20, 25) Ke Ri Jew ro rar bar jeblak jen jibokwe ñan kabijukneir ilo 537 B.C.E., ro nejin ro jen ailiñ in Israel itueañ rar ian ro rar bar jeblak tok.—Ezra 2:70.
2:21-23—Ta eo nan kein an Jehovah ear kanan kaki: “Inaj likit armij ro droõ ilo eneo, im kejerammõn ir”? Etan manje eo nejin Hosea na ibben Gomer kar Jezreel. (Hosea 1:2-4, Lale footnote eo kein karuo iumin Jezreel) Melelen ãt in, “Anij ej Jeor,” im ej kanan kin ien eo Jehovah ej aintok bwen armij ro an retiljek ilo 537 B.C.E. im jeor ir einwõt ine ilo Judah. Eneo me ear jeebeplok iumin 70 yiõ ko enaj kiõ kalle wheat, wain etõñal, im oil. Ilo an kajerbal kajin poem ak einwõt juõn jabõn kennan, kanan in ej ba bwe men kein remõn renaj kajitõk ibben lal in ñan an kõtlok õn ko ilo bũdej, im lal enaj kajitõk ibben lañ ko kin wũt. Inem, lañ ko renaj kajitõk ibben Anij ñan an letok kõdo in wũt ko. Aolep men kein rej ñan kabwe im kejbãrok aikwij ko an ro renaj bar jeblak. Ri jilek Paul im Peter rej jerbale Hosea 2:23 ñan aintok eo kin bwen Israel eo ilo jitõb.—Dri Rom 9:25, 26; 1 Piter 2:10.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
1:2-9; 3:1, 2. Lemnak kin an kar Hosea lelok e make ilo an bed wõt ilo mour in mare eo an kinke ear bokake ankilan Anij! Ñan ewi joñan jej mõnõnõ in karmijete kõnan ko ad ñan ad maroñ kõmanman ankilan Anij?
1:6-9. Jehovah ej kijirãte lũñ ilo jitõb, einwõt an kijirãte lejen ak lũñ ilo kanniek.
1:7, 10, 11; 2:14-23. Men eo Jehovah ear kanan kake kin Israel im Judah ear jejjet kitien. Nan eo an Jehovah ien otemjej ej jejjet im mol.
2:16, 19, 21-23; 3:1-4. Jehovah ej mõnõnõ in jeorlok bwid eo an juõn eo ej ukwelok kin aolepen buruen. (Nihimaia 9:17) Einwõt Jehovah, jej aikwij kwalok joij im tiriamokake ilo ad jerbal ibben ro jet.
“[JEHOVAH] EJ NARUÕN ARMIJ RO”
(Hosea 4:1–13:16)
“[Jehovah] ej naruõn armij ro rej jokwe ilo enin.” Etke? Kinke “ejjelok mol kab yokwe ilo enin, im armij ro ie rejjab kile bwe ña ij Anij.” (Hosea 4:1) Ri Israel rein rebõt im jumae, rar kõmman jerbal in kowadoñ im katorlok bõtõktõk im rar lũñ ilo kanniek im ilo jitõb. Jen air reilok ñan Anij kin jibañ, “rej kir ñõn Egypt bwe en jibañ ir, ak tokelik rej illok ñõn ri Assyria bwe ren jibañ ir.”—Hosea 7:11.
Jehovah ej kennan kin ien ekajet eo an, im ba: “Ein Israel wõt ailiñ ko jet, im ejjelok tokjen.” (Hosea 8:8) Ailiñ in Judah ewõr ruõn bareinwõt. “Eor an [Jehovah] abnõnõ nae ri Judah,” Hosea 12:2 ej ba, “enaj bareinwõt lelok kaje ñõn ri Israel kin kõmmõn ko air. Enaj lelok idrenwõne ñõn ir kin men ko rar kõmmõni.” Ak Anij ej kallimur bwe enaj bar kajeblaktok ir: “Jen pein Sheʹol Inaj lomoren ir, Inaj kajeblaktok ir jen mij.”—Hosea 13:14, NW.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
6:1-3—Wõn eo ian Ri Israel ro ear ba nan kein: “Jen jeblak ñõn ibben Iroij [Jehovah]”? Ri Israel ro rejjab tiljek remaroñ kar rejañ don ñan air jeblak ñan Jehovah. Elañe eindein, rein rar kõmmane menin ilo jab mol. Tiljek eo air ejedkaju einwõt “an tab in jibboñ jako; ej einwõt mõlawi, eo emõkaj an jako ilo jibboñtata.” (Hosea 6:4) Ak ijo iturãjet, eo ear ba nan kein emaroñ kar Hosea ke ej akwelap ñan armij ro bwe ren bar jeblak ñan Jehovah. Jekdon ta wãwen eo ear walok, ri jumae rein jen bwij ko joñoul in ailiñ in Israel rar aikwij in kwalok juõn ukwelok emol im lukkun jeblak ñan Jehovah.
7:4—Ilo wãwen et ri lũñ in Israel ro rar einwõt “juõn um” eurur? An keidi rein ñan juõn um eurur ej kalikar kin joñan kajur in kõnan ko renana ilo burueir.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
4:1, 6. Elañe jekõnan bwe Jehovah en buñburuen ibbed, jej aikwij wõnmanlok wõt im bõk jelãlokjen eo kin e im mour ekkar ñan ta eo jej katak.
4:9-13. Jehovah enaj ekajete ro rej kõmman mour etton im bõk kunair ilo jerbal in kabuñ ko rejjab erreo.—Hosea 1:4.
5:1. Ro im rej tel ibwiljin armij ro an Anij rej aikwij ellok jen ro rebuñ jen tõmak im rej jumae Anij. Elañe jab, rein remaroñ kareel jet ñan air bõk kunair ilo kabuñ wan, inem remaroñ erom ‘juõn aujid im juõn ok’ ñan ir.
6:1-4; 7:14, 16. An juõn ukwelok ilo nan wõt ej menin mon im ejelok tokjen. Ñan an juõn maroñ bõk tiriamokake eo an Anij, eo ej kõmman bwid ej aikwij kwalok im kalikar an ukwelok jen buruen, im kamole ilo an bar jeblak ñan juõn men ‘eutiej lok,’ eñin, ñan wãwen kabuñ eo eutiejlok. Kõmman ko an rej aikwij ekkar ñan kien ko an Anij reutiej im erreo.—Hosea 7:16.
6:6. Jerbale jerawiwi ej kalikar an juõn jab yokwe Anij. Jekdon ewi joñan an lelok e make ilo men ko lor jitõb ak men in eban jeorlok likjap in.
8:7, 13; 10:13. Nan in kaiñi eo bwe “jabrewõt eo armij ej jeor e, men in e naj bareinwõt marmir e” kar kamole ibben ri kabuñ ñan ekjap ro ilo Israel.—Dri Galetia 6:7.
8:8; 9:17; 13:16. Kanan ko kin ailiñ eo itueañ ear jejjet im mol ke Assyria ear bõk, Samaria, jikin kwelok eo an ailiñ eo itueañ. (2 Kiñ Ro 17:3-6) Jemaroñ liki bwe men eo emwij an Anij ba enaj kõmmane im kajejjet kitien.—Bwinbwin 23:19.
8:14. Jehovah ear jilkinlok ‘kijeek bwe en tili . . . jikin kwelok ko an [Judah]’ ilo 607 B.C.E. ikijen pein Ri Babylon ro, im bõktok jeebeplok eo kar kanan kake ñan Jerusalem im enen Judah. (2 Kronikel 36:19) Nan eo an Anij ejamin likjap.—Joshua 23:14.
9:10. Meñe emwij air kar wujleplok ir ñan Anij eo emol, Ri Israel ro “rar itok ñõn tol Peor, rar jino kabuñ ñõn Baal; im iar kitõtõik ir einwõt aõ kitõtõik ekjab ko rej yokwi.” Ej menin meletlet elañe jej bõk kakkõl in jen joñok eo air enana im kejbãrok jen ad rupe wujleplok eo ad ñan Jehovah.—1 Dri Korint 10:11.
10:1, 2, 12. Jej aikwij kabuñ ñan Anij kin juõn buru ejelok mon ie. Ñe ‘jej jeor inen wãnik, innem jej madmidi jerammõn ko renaj walok jen [joij an Anij].’
10:5. Ke rar bõk ekjap in kon in cow eo jen Bethel, ro rar jokwe ilo Samaria rar jañ ke ear jako men in kabuñ eo air. Ej juõn menin bwebwe ñan ad liki juõn ekjap ejjab mour me ejjab maroñ lomoren e make!—Sam 135:15-18; Jeremiah 10:3-5.
11:1-4. Ien otemjej Jehovah ej jerbal ilo yokwe ibben armij ro an. Kõttãik kij ñan Anij ejjab juõn men eddo.
11:8-11; 13:14. Nan eo an Jehovah kin bar jeblak eo an armij ro an ñan kabuñ emol ‘ear jab jeblaktok ñõn ibben im ejelok tokjen.’ (Aiseia 55:11) Ilo 537 B.C.E., air jibokwe ilo Babylon ear jemlok im bwen ri jibokwe ro rar jeblak ñan Jerusalem. (Ezra 2:1; 3:1-3) Jabdewõt men Jehovah ear konono kake ikijen ri kanan ro an ien otemjej enaj jejjet kitien.
12:6. Jej aikwij kate kij ñan ad kwalok joij im yokwe, jerbale ekajet jimwe, im ñan kejatdikdik ilo Jehovah ien otemjej.
13:6. Ri Israel ro ‘ear mat im bo burueir, innem ear utiej burueir im rar meloklok [Jehovah].’ Jen kejbãrok kij jen jabdewõt kõnan ñan kautiej kij make.
“KARÕK KO AN [JEHOVAH] REJIMWE”
(Hosea 14:1-9)
Hosea ej akwelap: “Kom armij in Israel, komin jeblak ñõn [Jehovah] ami Anij. Jerawiwi ko ami rar kõmmõn bwe komin tibñil im buñ.” Ej akwelap ñan ir bwe ren ba ñan Jehovah: “Jolok amuij jerawiwi, im kwon eoroñ am jar, im kim naj nebar yuk einwõt emwij am kar kallimur.”—Hosea 14:1, 2.
Juõn eo ej kõmman bwid im emwij an ukwelok ej aikwij itok ñan Jehovah, bõk ial ko an, im lelok ñan e katok ko in nebar. Etke? Kinke “karõk ko an [Jehovah] rejimwe im ro rewãnik rej mour kaki.” (Hosea 14:9) Elap ad lañliñ bwe ej lõñ wõt ro renaj “mijak Iroij, im bõk menin letok ko an remmõn” ilo jemlokin ran ko eliktata!—Hosea 3:5.
[Pija eo ilo peij 15]
Mour in family eo an Hosea ear pijaiki wãwen an Jehovah jerbal ibben Israel
[Pija eo ilo peij 16]
Ke ear buñ Samaria ilo 740 B.C.E., bwij ko joñoul an ailiñ in Israel rar jako