Key ko Ñan Kamõnõnõik Juõn Family
Kamadmõdi Akwel Ko
Nan ko an leo: “Elikin amro mare, kimro Saraha kar jokwe ibben family eo aõ imweo mõn jinõ im jema. Juõn ran, lio jeran leo jatiõ ear kajitõk elañe imaroñ karole ñan mweo imõn kin wa eo waam. Iar karole im ãñin ladik eo nejiõ ibba. Ak ke iar rol ñan mweo, Sarah ear lukkun illu. Kimar jino akwel, im ear jiroñ iõ iman mejen family eo aõ, kwo kar baj mejen kõrã wõt. Joñan aõ illu iar jino ba nan ko me rar kalaplok an illu.”
Nan ko an lio: “Ladik eo nejimro ewõr juõn an nañinmij elap, im ejabwe money ko ibbem. Ke Fernando ear uwe ilo wa eo ibben lio jeran leo jatin im ladik eo nejimro, iar illu kin elõñ un ko. Ke ear roltok, Iar kwalok eñjake eo aõ kin men eo ear walok. Elap amro kar akwel im kanejneje don. Ear lukkun nana aõ mour mwijin amro akwel.”
ELAÑE ruo ri belele rej akwel, ej melelen ke bwe ejako air yokwe don? Jaab! Fernando im Sarah, ro kar konono kake ilo paragraph ko moktalok elap airro yokwe don. Bõtab, meñe ilo belele ko remõntata, enaj wõr ien rej akwel.
Etke ej walok akwel ko, im ta eo kwomaroñ kõmmane bwe en jab kokkure mour in mare eo am? Ke karõk eo ñan belele ej jen Anij, ej juõn menin kõmmanwa ñan etale Nan eo an, Bible eo, kin ta eo ej ba kake kin men in.—Jenesis 2:21, 22; 2 Timote 3:16, 17.
Melele kin Abañ Ko
Enañin aolep ri belele ro rekõnan lale don ilo yokwe im joij. Bõtab, emol an Bible eo kwalok bwe armij “otemjej r’ar jerawiwi, im rej likjõp jen aibujuij an Anij.” (Dri Rom 3:23) Inem ñe ej walok akwel ko, emaroñ bin ñan debij ad illu. Im elañe ejjino akwel eo, jet rej kile bwe ebin air ellok jen iminene ko air renana, einwõt airwaro im konono nae. (Dri Rom 7:21; Dri Epesõs 4:31) Bar ta jet men ko remaroñ naunin ad inebata?
Ri belele ro einjuõn wãwen air konono jen don. Michiko ej ba, “Elikin amro kar mare, Iar lo bwe wãwen lemnak ko amro rar lukkun oktak. Ekkã aõ kõnan kwalok jab kin ta eo ear walok wõt ak kin etke im ewi wãwen ear walok. Leo beleiõ e itoklimoen wõt kin jemlokin juõn men.”
Abañ in an Michiko ejjab kãl. Ibben elõñ ri belele ro, juõn ebojak in wõnmanlok wõt in konono kin abañ eo, a eo juõn e dike im ekõnan kabõjrak akwel eo. Jet ien, eo ekõnan bõkliñtak men eo ear walok, enaj lo bwe eo juõn ekõnan kabõjrake. Kwoj kile ke an walok men in ilo mour in mare eo am? Ewõr ke juõn iamiro ekõnan wõt konono kin abañ eo, im eo juõn ekõnan kabõjrake?
Bar juõn men ñan lemnak kake ej bwe kadkadin family eo an leo ak lio emaroñ jelet melele eo an kin wãwen ri belele ro ren kar konono ibben don. Justin, eo emwij an mare iumin lalem yiõ kiõ, ej ba: “Family eo aõ ejeja air keroro im ebin aõ kwalok buruõ ñan ro jet. Men in elap an kainebataik lio ibba. Family eo an ebidodo air kwalok eñjake ko air, im ejelok an abañ in kwalok eñjake ko an ñan ña.”
Etke Jej Aikwij Jerbal ibben don ñan Kamadmõdi Abañ Ko?
Ro rej etale mour in mare rar lo bwe ñan kile joñan mõnõnõ eo ibben ri belele ro ejjab kin jete alen air ba rej yokwe don. Air ekkar ñan belele ibben don im elõñ air money ejjab bar wãwen eo ñan kile air mõnõnõ. Ilo mol, kein kamol eo elaptata ej kin wãwen an leo im lio kamadmõde abañ ko rej walok.
Kobalok ibben men in, Jesus ear ba bwe ñe ruo armij rej mare, Anij eo ear kakobaik ir, ejjab armij. (Matu 19:4-6) Kin men in, juõn kon ilo mour in mare eo emõn ej nebar Anij. Ilo ijo turãjet, ñe leo ejjab kwalok yokwe im joij ñan lio belen, Jehovah eban roñjake jar ko an. (1 Piter 3:7) Ñe lio ejjab kautiej leo belen, ilo mol ejjab kautiej Jehovah, eo ear kãlet maan ro bwe ren bõran family eo.—1 Dri Korint 11:3.
Key ko ñan lo Tõbrak—Jolok Konono ko Rejõkkar
Jekdon ewi wãwen am konono ak kadkadin family eo am, kwoj aikwij jolok konono ko renana bwe en emõn am jerbale nan in kaiñi ko ilo Bible im anjo ion bwoktak ko. Kajitõkin kwe make kajitõk kein:
▪‘Ij ke ukõt nana kin nana?’ Juõn jabõn kennan emeletlet ej ba “iñõt bodin, ej katorlok bõtõktõk; ein drein ñe biuktõk illu, ej kõmõn akwail.” (Jabõn Kennan Ko 30:33) Ta melelen men in? Lemnak kin wanjoñok in. Einjuõn lemnak ko jen don kin wãwen kejbãrok money an family eo (“jej aikwij jatõr ilo wãwen ad kajerbal credit-card ak muri ilo mõn wia ko”) emaroñ kõmman bwoktak nae don im ba (“kwo bwebwe”). Inem emol, elañe beleõm ‘ej iñõti botõm’ kin an kwalok nan ko reddo, kwomaroñ kõnan bar ‘iñõti’ botin. Bõtab, ukõt nana kin nana ej tel ñan biuktak ko renanalok wõt.
Ri jeje Bible eo James ear kakkõl: “Lo, ie rik in kijeek ej tili kane e nañin lap! Im lo e kijeek.” (Jemes 3:5, 6) Ñe ri belele ro rejjab kejbãrok loir, akwel ko redik remaroñ laplok wõt ñan joñan eo jejjab maroñ kabõjrake. Elañe emakijkij an walok akwel ikõtan ri belele ro ejamin laplok yokwe ilo bed eo air.
Jen am ukõt nana kin nana, kwomaroñ ke kajeoñe Jesus, bwe meñe rar konono nae e “e ar jab bar konono nae”? (1 Piter 2:23) Wãwen eo emõkajtata ñan kabõjrak akwel eo ej ilo am lukkun eoroñ eo beleõm im jolok am bwid kin bwoktak eo.
KAJEOÑ MEN IN: Ñe ebar walok juõn ien akwel, kajitõk ibbem make: ‘Naj ta jorrãn eo ñan iõ elañe ij roñjake inebata eo an beleiõ? Ta eo iar kõmmane ñan kalaplok akwel in? Ta eo ej debij iõ ñan jolok aõ bwid?’
▪‘Ij ke kadiklok ak kajekdon eñjake ko an eo beleiõ?’ Nan ko an Anij rej kakien, “en buruemi otemjej wõt juõn, komin tiriamokake dron.” (1 Piter 3:8) Lemnak kin ruo un ko unin kwo maroñ likjap in jerbale nan in kakabilek in. Juõn ej kinke edik am jelã mũlal in lemnak im eñjake ko an eo beleõm. Ñan wanjoñok, elañe beleõm elap an inebata kin juõn men jen kwe, kwo maroñ ba, “ejõkkar am illu.” Bõlen kwar kõnan jibañe bwe en lo jimwe eo. Bõtab, ejeja an armij ro bõk ainemõn jen nan rot kein. Lõmaro im limaro jimor rej aikwij jelã bwe ro im elap air yokwe ir, remelele im rej bar errã ibbeir.
Utiej buru emaroñ bar kamakit juõn bwe en kajekdon eñjake ko an eo belen. Juõn eo eutiej buruen enaj kajeoñ in leliñlok e make ilo an kajettokjen ro jet. Emaroñ kõmmane men in ilo an kajirere kake ir ak konono nae ir. Lemnak kin joñok eo an Pharisee im scribe ro ilo ran ko an Jesus. Ñe jabdewõt—Pharisee ro mõttair—rar kwalok juõn melele eoktak jen ko an rein im eutiej burueir, elap air kajirere im kananaik ir. (Jon 7:45-52) Jesus ear jab eindein. Ear itoklimo kin armij ro ke rar kwalok eñjake ko air ñan e.—Matu 20:29-34; Mark 5:25-34.
Lemnak kin ewi wãwen am naj emmakit ñe eo beleõm ej kwalok inebata ko an. Nan ko am, joñan ainikiõm, im wãwen turin mejem rej kwalok ke joij? Ak emõkaj ke am kajettokjen eñjake ko an?
KAJEOÑ MEN IN: Ilo week ko rej itok, kajeoñ in lale wãwen am konono ibben eo beleõm. Elañe kwoj kajekdon e ak kajook e, kwon kaiur im jolok am bwid.
▪‘Ekkã aõ lemnak ke bwe kõmman ko an eo beleiõ ewõr jitõbõn kibbon ie?’ “Ejelok unin an Job mijõk Anij ke? Kwar jab likit juõn worwor in kabol e, im mweo imõn, im men ko otemjej iben, ijoko otemjej ke?” (Job 1:9, 10) Kin nan kein, Satan ear jomantak juõn kajitõk kin tiljek eo an Job.
Ri belele ro remaroñ bar bo ilo ejja wãwen in elañe rejjab kejbãrok. Ñan wanjoñok, elañe eo beleõm ej joij ñan kwe, emõkaj ke am lemnak bwe unin an eindein ej kinke ekõnan noje juõn men jen kwe? Elañe beleõm ej kõmman bwid, kwoj ke watõke einwõt kein kamol bwe ejjekabel im jettokjen? Emõkaj ke am ememej ejja bwid ko ear kõmmani mokta im jab bar melokloke bwid in?
KAJEOÑ MEN IN: Kwon je im kõlajraki men ko remõn eo beleõm ear kõmmani ñan kwe im unin an kõmman eindein.
Ri jilek Paul ear je: “Yokwe . . . e jab lemnok nana.” (1 Dri Korint 13:4, 5) Yokwe eo emol ej kile bwe ri belele ro rejjab wãppen. Ak ejjab bar bwine jete alen rej kõmman bwid. Paul ear bar ba bwe yokwe “ej tõmak men otemjej.” (1 Dri Korint 13:7) Yokwe rot in ejjab emõkaj an tõmak nan ko rejjab mol, ak ebojak in liki nan ko remol. Ejelok jelake ibben. Bible eo ej rejañ kij kin kain yokwe eo me ebojak ñan jeorlok bwid im ej kalimjek emõn ko an armij ro ijellokin nana ko air. (Sam 86:5; Dri Epesõs 4:32) Ñe ri belele ro rej kwalok yokwe rot in ñan don, renaj lo mõnõnõ eo emol.
KAJITÕK IBBAM MAKE . . .
▪ Ta likjap ko ri belele ro kar konono kake ilo jinoin katak in rar kõmmani?
▪ Ewi wãwen imaroñ bõprae iõ jen ejja likjap rot kein wõt ibben eo beleiõ?
▪ Ian nan in kakabilek ko kar walok ilo katak in, ewi iair im ij aikwij lukkun jerbale?
[Kamelele eo itulal]
a Emwij ukõt ãt ko etan armij ro.