Jehovah Ejamin Ellok Jen Armij Ro An Retiljek
“[Jehovah] ejãmin ellok jen armij ro dron. Ej kejbarok ir ien otemjej.”—SAM 37:28, UBS.
1, 2. (a) Ta men ko rar melejoñe ro don Anij retiljek elõñlok jen 900 yiõ ko mokta jen Christ? (b) Ta wãwen ko jilu Jehovah ear kõmmane ñan kejbãrok ro don retiljek?
ILO elõñlok jen 900 yiõ ko mokta jen Christ, ro don Jehovah rar aikwij bebe kin juõn men. Tarinae eo kar iten walok ak ear jab kinke rar kõtlok bwij ko joñoul bwijin Israel bwe ren mour ilo anemkwoj. King eo air ekãl Jeroboam, emõkaj an kabin kajur eo an ikijen an kajutak juõn kabuñ ekãl an Ailiñ eo. Ej kaiñi aolep bwe ren kõttãik ir iumin tel eo an. Ta eo ro don Jehovah renaj kar kõmmane? Renaj tiljek ke ñan Anij eo rej kabuñ ñan e? Elõñ thousand ro rar tiljek wõt, im Jehovah ear kejbãrok ir.—1 Kiñ 12:1-33; 2 Kron. 11:13, 14.
2 Ro don Anij rej bõk melejoñ ilo ran kein kin air tiljek. “Komin jadõr, komin ekil,” Bible eo ej kakkõl. “Dri kijirãte kom, devil eo, einwõt laiõn e rorror, ej etetal wõt im bukot eo ej maroñ in kõñi.” Jemaroñ lo tõbrak ke im ‘jutõk jumae im bin ilo ad tõmak’? (1 Pit. 5:8, 9) Jen lale jet men ko rar walok ñan King Jeroboam ilo yiõ eo 997 mokta jen Christ, im lale ta eo jemaroñ katak kake. Iumin ien ko rebin, ro don Jehovah retiljek rar iion jumae. Bareinwõt rar iion kareelel ko jen ro rar ellok im jumae kabuñ eo emol, meñe rar ineki jerbal ko air rebin. Ilo ien kein aolep, Jehovah ear jab ellok jen ro don retiljek, im eban ellok jen ir rainin.—Sam 37:28.
Ñe Rej Bed Iumin Ijjibed Ko
3. Etke King David ear jab iroij ilo lej?
3 Mokta jen etale wãwen ko rar walok ke Jeroboam ear erom king. Jabõnkennan 29:2 UBS ej ba bwe armij ro “rej buromõj elañe iroij eo air enana.” Iumin iroij eo an King David ilo ailiñ in Israel eo etto, armij ro rar jab buromõj. Meñe David ear jab wãppen, ear tiljek wõt ñan Anij im liki e. David ear jab iroij ilo lej. Jehovah ear kajutak juõn bujen ibben David, ilo an ba: “Im mweo imõm, im am ailiñ naj kabine ñõn in drio imam: naj kabin tron eo am ñõn in drio.”—2 Sam. 7:16.
4. Jerammõn ko ear wawa ion ta ilo kar iumin iroij eo an Solomon?
4 Ilo jinoin iroij eo an Solomon nejin David, ear juõn ien ekainemõn im ewõr tõbrakin. Kin men in, jemaroñ watõk bwe men in ej kõkkar ñan Ien Iroij eo an Jesus Christ iumin juõn thousand yiõ ko ilo ran ko rej bed imad. (Sam. 72:1, 17) Ejelok unin an bwij ko 12 ilo Israel jumae. Bõtab, ñan lo jerammõn ko, Solomon im ro don rar aikwij in kõmmane jet men ko. Jehovah ear jiroñ Solomon: “Elañe kwoj etetal ilo nan in kaiñi ko Aõ, im bokake kabuñjar ko Aõ, im kejbãrok aolepen kien ko Aõ bwe kwon etal ie; inem I naj kabin Aõ in nan ibõm, eo I ar konono ñõn Devid jemõm. Im I naj jokwe iben ro nejin Israel, im I jamin illok jen Aõ ailiñ Israel.”—1 Kiñ. 6:11-13.
5, 6. Ta eo ear walok jen jab tiljek eo an Solomon ñan Anij?
5 Ke ear rittolok im bwijwõlã, Solomon ear jab tiljek ñan Jehovah im ear jino bõk kunan ilo kabuñ wan. (1 Kiñ. 11:4-6) Jidik kin jidik, Solomon ear kajekdon kien ko an Jehovah im ear lej an iroij. Joñan an kar nana an iroij, elikin an kar mij, armij ro rar aol ñan leo nejin eo ear bõk jikin, Rehoboam, bwe en jibañ ir. (1 Kiñ. 12:4) Kar ewi lemnak eo an Jehovah ke Solomon ear jab tiljek ñan e?
6 Bible eo ej jiroñ kij: “Jeova e ar illu iben Solomon, bwe emwij kajeorlok buruen jen . . . Anij in Israel, eo ar weaktok ñõn e alen ruo.” Jehovah ear jiroñ Solomon: “Kin men in, bwe . . . e ar jab kejbãrok nan in kaiñi eo an Jeova. Kin men in, Jeova e ar ba ñõn Solomon, Kin am kõmõn men in, im kwar jab kejbãrok Aõ bujen, im kien ko Aõ, ko I ar jiroñ yuk, emol I naj kekel am ailiñ jen kwe, im I naj lelok ñõn leo korijerõm.”—1 Kiñ. 11:9-11.
7. Meñe Jehovah ear karmijete Solomon, ewi wãwen ear kea kake armij ro An retiljek?
7 Inem Jehovah ear jilkinlok ri kanan Ahijah bwe en kabit juõn ri lomor. Ri lomor in kar Jeroboam, juõn emaan me ear jerbal iumin iroij eo an Solomon. Meñe Jehovah ear tiljek wõt ñan bujen eo kin Ailiñ eo me ear kallimuri David kake, Ear kowãppen bebe eo an ñan ajeje bwij ko 12. Jeroboam enaj kar bõk bwij ko joñoul im likit wõt ruo bwij ñan menmenbwij eo an David, ko me King Rehoboam ear iroij ioir. (1 Kiñ. 11:29-37; 12:16, 17, 21) Jehovah ear jiroñ Jeroboam: “Im e naj ein drein, elañe kwoj eoroñ men otemjej Ij jiroñ yuk, im etetal ilo ial ko Aõ, im kõmõn men ko re jime iman meja, im bokake kien ko Aõ, im nan in kaiñi ko Aõ, einwõt Devid korijera e ar kõmõne; inem I naj ber ibõm, im I naj kalek ñõn kwe juõn im e kajur, einwõt I ar kalek ñõn Devid, im I naj lewoj Israel ñõn yuk.” (1 Kiñ. 11:38) Jehovah ear emmakit ñan jibañ armij ro an bwe ren rõlok jen ijjibed ko.
8. Ro don Anij rainin rej ion kain melejoñ rot ko?
8 Elap ijjibed ko im jab ekajet jimwe rainin. “Armij eor an maroñ ion bar juõn bwe en kejorran e,” ej ba ilo Ekklisiastis 8:9. Business ko rekibbon im wãwen iroij ro renana remaroñ kalaplok abañ kin wõnãn mour. Ri tel ro ilo kien, business, im ilo kabuñ ekkã air likit juõn joñok enana kin men in. Kin men in, einwõt eo ewãnik etan Lot, ro retiljek an Anij rainin “elap [air] buromõj kin an ro dri nana kõmõn ilo ejej.” (2 Pit. 2:7) Bareinwõt, ilo ad kate kij ñan mour ekkar ñan kien Anij, ekkã an iroij ro eutiej burueir matõrtõre kij.—2 Tim. 3:1-5, 12.
9. (a) Ta men ko Jehovah emwij an kõmmani ñan lomoren armij ro an? (b) Etke jemaroñ liki bwe Jesus enaj tiljek wõt ñan Anij ñan indio?
9 Bõtab, jemaroñ liki men in bwe emol: Jehovah ejamin ellok jen armij ro an retiljek! Baj lemnak mõk kin men ko emwij an kõmmani bwe en bõk jikin iroij ro renana. Ailiñ in Messiah eo an Anij ilo pein Christ Jesus emwij an jutak. Emwij an Jesus Christ jino an iroij enañin jibuki yiõ ko liktak. Mõttan jidik enaj kanemkwoj ro rej kautiej Anij im liki E. (Read Reveles̃õn 11:15-18.) Emwij an Jesus kwalok bwe ear tiljek wõt ñan Anij mae ien ear mij. Ejamin kaburomõj ri karejar ro an, einwõt Solomon ear kõmmane.—Hib. 7:26; 1 Pit. 2:6.
10. (a) Ewi wãwen jemaroñ kwalok kamolol kin Ailiñ eo an Anij? (b) Ñe jej iion melejoñ ko, ta eo jemaroñ liki?
10 Ailiñ eo an Anij ej juõn kien emol me enaj kabõjrak ijjibed ko otemjej. Jej tiljek wõt ñan Jehovah Anij im Ailiñ eo an. Ilo ad liki Ailiñ eo kin aolepen buruõd, jej karmijete mwil ko mwilin lal in enana im niknik ilo jerbal ko remõn. (Taitõs 2:12-14) Elap ad kate kij ñan jab kõtlok an lal in lipjinjini kij. (2 Pit. 3:14) Jabdewõt kain melejoñ ko jej jelmae kiõ, jemaroñ tõmak bwe Jehovah enaj kejbãrok kij jen jorrãn ko ilo jitõb. (Read Sam 97:10.) Bareinwõt, Sam 116:15 ej kainemõn kij: “Men in aurõk iman mejen Jeova, mij an ro remõn An.” Joñan an ri karejar ro an Jehovah aorõk ñan e bwe ejamin kõtlok bwe ir aolep ren jako.
Ñe Ro Rej Ellok Im Jumae Kabuñ eo Emol Rej Nae Kij
11. Ewi wãwen an kar Jeroboam ellok im jumae kabuñ eo an Anij?
11 Wãwen iroij eo an King Jeroboam emaroñ kar bõktok ainemõn ion ro don Anij. Jen an eindein, kõmman ko an rar melejoñe tiljek eo air ñan Anij. Kin an jab juburu wõt kin jerammõn ko ear bõki, Jeroboam ear bukõt kilen kabinlok jerbal eo an einwõt iroij. “Elañe armij rein rej wõnliñlok in katok men in katok ko ilo imõn Jeova i Jerusalem,” ear make lemnak, “inem buruen armij rein e naj bar oktõk ñõn air iroij, aet ñõn Rihoboam kiñ in Juda.” Inem Jeroboam ear kajutak juõn kabuñ ekãl kin kabuñ ñan ruo cow. “Im e ar likit juõn i Betel, im eo juõn e ar likite i Dan. Im men in e kar juõn jerawiwi; bwe armij ro rar ilen kabuñ imairro, aet ñõn Dan. Im e ar kõmõn moko in jikin ko re utiej, im e ar kõmõn pris ro jen armij bõjik, ro re jab nejin Livai.” Im Jeroboam ear kõmman juõn ran in “kwojkwoj ñõn ro nejin Israel,” im ear wõnmanlok im kõmman “lokatok eo bwe en kokaijurjur.”—1 Kiñ. 12:26-33.
12. Ta eo ro rar tiljek ñan Anij rar kõmmane ke Jeroboam ear kajutak juõn kabuñ wan ilo Israel?
12 Ta eo ri karejar ro retiljek an Anij ilo bwij ko joñoul bwijin Israel renaj kõmmane kiõ? Einwõt kar ro jemeir me rar tiljek, Ri Livai ro me rar jokwe ilo jikin ko itueañin Israel rar emmakit ilo mõkaj. (Ex. 32:26-28; Bwin. 35:6-8; Dut. 33:8, 9) Family ko rar likit menin jolet ko air, im emmakit ñan iturõkin Judah, ijo me rar maroñ wõnmanlok im kabuñ ñan Jehovah ilo ainemõn. (2 Kron. 11:13, 14) Ri Israel ro jet me rar jokwe ilo Judah rar bebe in bedwõt ijo jen air jeblak ñan ijo jikiir. (2 Kron. 10:17) Jehovah ear karõk bwe kabuñ eo emol en bed im bellok wõt bwe armij ro jen ebeben ko tokelik ilo bwij ko joñoul bwijin Israel remaroñ jeblak ñan Judah im illok jen kabuñ wan.—2 Kron. 15:9-15.
13. Ilo ran kein ad, ewi wãwen ro rar ellok im jumae kabuñ eo emol rar melejoñe ro don Anij?
13 Ro rar ellok im jumae kabuñ eo emol rebojak ñan kabañ ro don Anij rainin. Jet ri tel ro rej kajeoñ in kajutak air make kabuñ, rej jibed armij bwe ren bed ilo kabuñ ko air. Ri tel in kabuñ wan ko me rej ba rej lor Christ im ro jet me rar wãlok jen kabuñ eo emol rar kajeoñ in nibiji jerbal in priest eo ilo jitõb. Bõtab, ibwiljin Ri Christian ro remol wõt jej lo ri kabit ro remol, ro rej ejaak “dri ailiñ rokwojarjar.”—1 Pit. 2:9; Rev. 14:1-5.
14. Ewi wãwen jej emmakit kin lemnak ko an ro rej illok im jumae kabuñ eo emol?
14 Einwõt Ri Livai ro retiljek ilo elõñlok jen 900 yiõ ko mokta jen Christ, ro don Anij retiljek rainin rejjab bo jen nan in kareelel ko an ro rej ellok im jumae kabuñ eo emol. Ri kabit ro im Ri Christian ro mõttair emõkaj air karmijete im jer jen katak ko an ro rej ellok im jumae kabuñ eo emol. (Read Dri Rom 16:17.) Meñe elap ad mõnõnõ ñan kõttãik kij ñan ri utiej ro ilo kien kin men ko jet im jab bõk kunad ilo akwelel ko an lal, jej eddeb im tiljek wõt ñan Ailiñ eo an Anij. (Jon 18:36; Rom. 13:1-8) Jejjab tõmak ro rej ba rej karejar ñan Anij bõtab mwil ko mwiliir rejjab kwalok air kautiej e.—Taitõs 1:16.
15. Ta unin jej aikwij in tiljek ñan “dri korijer e tiljek im meletlet”?
15 Bareinwõt lemnak kin wãwen eo Jehovah ear kanemkwoj ro emol burueir jen lal eo enana, bwe ren mour ñan e ilo burukuk im mol. (2 Kor. 12:1-4) Kinke elap ad kamolol, jej bed ebak ñan “dri korijer e tiljek im meletlet, eo an iroij e ar likit e bwe en dri kõmñe ion ro dron, bwe en najirik ir ilo ien emõn.” Christ ear kairoij ri karejar in ion “men ko otemjelok an.” (Mat. 24:45-47) Kin men in, meñe jejjab lukkun melele kin juõn bebe ak karõk me kumi in ri karejar eo ej kõmmane, men in ejjab un eo ñan ad kajekdoni ak jeblak ñan lal eo an Satan. Jen an eindein, ilo tiljek im ettã buru jenaj kõttar Jehovah bwe en kalikar men kein.
Ilo Ad Kajejjet Kitien Jerbal Ko Ad Jen Anij
16. Kain jerbal rot ri kanan eo jen Judah ear bõke?
16 Jehovah ear kananaik Jeroboam kin an kar ellok im jumae kabuñ eo emol. Ear kamaroñ juõn ri kanan jen Judah ñan etal ñan Bethel im jutak iman Jeroboam ilo ien eo ear jerbal einwõt priest iman lokatok eo. Ri kanan eo enaj kar kwalok juõn nan in ekajet ñan Jeroboam. Ejelok bere, bwe eñin kar juõn jerbal ebin.—1 Kiñ. 13:1-3.
17. Ewi wãwen an Jehovah kar kejbãrok ri kanan eo an?
17 Jeroboam ear kanuij illu ke ear eoroñ nan in ekajet eo an Jehovah. Ear erlokwe pein ñan jibwe eo ear jutak kin Anij, im ear lamõj ñan emaan ro rebake: “Komin jibwe leo.” Mokta jen air kar maroñ jibwe, “pein eo emwij an kõtellok e nae leo, e mõralok, inem e ban nukije. Im lokatok eo e bareinwõt rup, im e lutõklok brij in ubaj jen lokatok eo.” Jeroboam ear aikwij kajitõk ibben ri kanan eo bwe en akwelap ñan Jehovah im jar bwe en kejmour pein. Ri kanan eo ear jar ñan Jehovah, im pein ear bar mour. Inem Jehovah ear kejbãrok ri kanan eo jen jorrãn.—1 Kiñ. 13:4-6.
18. Ewi wãwen an Jehovah kejbãrok kij ilo ad jerbal ñan e ilo ejelok mijak?
18 Ilo ad tiljek wõt ñan jerbal in kwalok nan kin Ailiñ eo im kõmman ri kalor ro, jet ien jej iion ro rejjab joij, ak ro relej. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Ak jen jab kõtlok bwe kin ad mijak bwe reban mõnõnõ in roñjake en kaburomõj kij im jab kwalok kijejeto ilo jerbal in kwalok nan. Einwõt ri kanan eo me jejaje etan ilo ran eo an Jeroboam, jej bareinwõt “jerbal ñõn E [Jehovah] im ejelõk mijõk, Ilo kwojarjar im wãnik.”a (Luk 1:74, 75) Meñe jejjab kõtmene bwe menin kabwilõñlõñ enaj walok rainin, Jehovah ej kejbãrok im jurake kij einwõt Ri Kennan ro an ikijen jitõb kwojarjar eo im enjel ro an. (Read Jon 14:15-17; Reveles̃õn 14:6.) Anij ejamin ellok jen ro rej beran ilo kwalok nan.—Pil. 1:14, 28.
Jehovah Enaj Kejbãrok Armij Ro An Retiljek
19, 20. (a) Etke jemaroñ liki bwe Jehovah ejamin ellok jen kij? (b) Ta kajitõk ko jenaj uaki ilo katak in tok juõn?
19 Jehovah ej Anij eo ad etiljek. (Rev. 15:4; 16:5) Eo ej tiljek “ilo jerbal otemjej.” (Sam 145:17) Im Bible eo ej kallimur ñan kij bwe enaj “kejbãrok ial an ro dron remõn.” (Ken. 2:8) Ñe jej jelmae melejoñ ko ak lemnak ko jen ro rej ellok im jumae kabuñ eo emol ak ñe jej aikwij kõmmane juõn jerbal ebin, ro don Anij retiljek remaroñ liki bwe Jehovah enaj kejbãrok im rejetake ir.
20 Kij kajjojo jenaj aikwij kalmenlokjen kin kajitõk kein: Ta eo enaj jibañ iõ ñan debij aõ tiljek ñan Jehovah jekdon ta melejoñ ak kabo ko inaj jelmae? Ilo bar juõn wãwen, ewi wãwen imaroñ kakajurlok aõ tiljek ñan Anij?
[Kamelele ko itulal]
a Jenaj katak kake ilo katak in tok juõn elañe ri kanan eo ear wõnmanlok im bokake Jehovah ak jab im ta men ko rar walok ñan e.
Ewi Wãwen Kwonaj Uak?
• Ewi wãwen an Jehovah kalikar bwe ejamin illok jen ro don retiljek ñe rej ion ijjibed ko?
• Ewi wãwen jej aikwij emmakit ñan ro rej illok im jumae kabuñ eo emol im katak ko air?
• Ewi wãwen an Jehovah kejbãrok ro don retiljek ilo ien jerbal in kwalok nan?
[Mab/Pija eo ilo peij 5]
(Ñan lale pija eo, jouj im lale ilo bok eo)
BWIJ KO JOÑOUL BWIJIN ISRAEL (Jeroboam)
Dan
SHECHEM
Bethel
BWIJ KO RUO BWIJIN ISRAEL (Rehoboam)
JERUSALEM
[Pija]
Jehovah ear jab ellok jen ro don retiljek ke Jeroboam ear kajutak juõn kabuñ kin kabuñ ñan cow
[Pija eo ilo peij 3]
Kajerammõn ko Solomon im ri karejar ro an rar loi kar wawa ion men ko rar aikwij kõmmani