Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w09 8/15 p. 12-16
  • Mour in Drio ion Lõl—Kejatrikrik eo Kar Bar Kwalok Kake

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Mour in Drio ion Lõl—Kejatrikrik eo Kar Bar Kwalok Kake
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2009
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Kejatrikrik eo Ear Nojõk
  • Mol eo Ej Romak ilo Marok
  • “Jelalokjen eo Emol Enaj Laplok”
  • “Anemkwojan in Aibujuij” Ej Ber Iman!
  • Mour in Drio ion Lõl—Ej ke Juõn Kejatrikrik Jisõs Ear Katakin Kake?
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2009
  • Ñe Jelãlokjen Ee Kin Anij Enaj Kobrak Lal
    Jelãlokjen eo Ej Tellok ñan Mour Indio
  • Mour in Drio ion Lõl—Juõn Kejatrikrik Anij Ear Letok
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2009
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2009
w09 8/15 p. 12-16

Mour in Drio ion Lõl​—Kejatrikrik eo Kar Bar Kwalok Kake

“O Daniel, kwon katinoik nan ko im sili buk eo, mae ien eo eliktata. Elõñ renaj ettõrto ettõrtak, im jelalokjen eo emol enaj laplok.”​—DAN. 12:4, NW.

1, 2. Ta kajitõk ko jenaj etali ilo katak in?

ELÕÑ million armij ro ranin rej lukkun melele kin berber eo ilo Baibel kin kejatrikrik eo ñõn mour in drio ilo paredais eo ion lõl. (Rev. 7:​9, 17) Ilo jinoin bwebwenato ko an armij, Anij ear kwalok bwe kar kõmõnmõn armij ro ñõn air mour ñõn in drio, im jab iomin jejjo wõt yiõ ko inem mij.​—Jen. 1:​26-​28.

2 Kejatrikrik eo bwe armij ro ren bar bõk mour wãppen eo Adam ear luji kar mõtõn kejatrikrik eo dri Israel ro rar reimanlok ñõne. Jeje ko ilo kajin Grik rej kemelele kin wãwen eo Anij enaj kõmõn bwe armij ro ren maroñ mour in drio ilo Paredais eo ion lõl. Inem etke kar aikwij bar kwalok kake kejatrikrik eo an armij ro? Ewi wãwen kar kwalok im kalikare ñõn elõñ million armij ro?

Kejatrikrik eo Ear Nojõk

3. Etke ejjab juõn men ekabwilõñlõñ ñõn jela bwe kejatrikrik eo kin mour in drio ion lõl ear nojõk?

3 Jisõs ear kanan bwe dri kanan ro rewan renaj ikiri katak ko an im elõñ armij ro renaj jebwãbwe. (Mat. 24:11) Dri jilik Piter ear kakkõl dri Kristian ro: “Bareinwõt e naj or dri kaki riõp ibemi.” (2 Pit. 2:1) Dri jilik Paul ear konono kin “ien eo ej itok wõt ñe armij rejamin kõnan roñjake katak ko remol, ak renaj lor kõnan ko air make, im renaj kalõñlok air ri kaki, ro renaj kwalok ñõn ir men ko remõnõnõ in roñjaki.” (2 Tim. 4:​3, 4, UBS) Setan ej bõk kwonan ñõn kejebwãbweik armij ro im ej kajerbal kabuñ ko rewan me rej ba rej Kristian ñõn binej mol eo kin karõk eo an Anij kin armij im lõl in.​—Riit 2 Dri Korint 4:​3, 4.

4. Ta kejatrikrik eo an armij ro dri tel in kabuñ ko rewan rar karmijete?

4 Baibel eo ej kemelele bwe Ailiñ eo an Anij ilõñ enaj kejebeplok aolep kien ko an lõl. (Dan. 2:​44, UBS) Iomin juõn tausan yiõ ko me Kraist enaj iroij, naj kalbuji Setan ilo abys eo, kejerkakbiji ro remij, im armij ro renaj bar bõk mour wãppen ion lõl. (Rev. 20:​1-3, 6, 12; 21:​1-4) Bõtab, dri tel in kabuñ ko rewan me rej ba rej Kristian rar kobaik melele ko jet ilo katak ko air. Ñõn wanjoñok, enañin 1,800 yiõ ko remotlok, juõn dri tel in kabuñ etan Origen jen Alexandria ear kananaik ro rej tõmak bwe iroij eo an Kraist iomin juõn tausan yiõ enaj bõktok jerammõn ko ñõn lõl. Buk eo The Catholic Encyclopediaa ej ba bwe juõn dri meletlet ilo kabuñ in Catholic etan Augustine jen Hippo (eo ear mour iomin yiõ kein 354-​430) “ear rejetake tõmak eo bwe Kraist ejamin iroij iomin juõn tausan yiõ.”

5, 6. Etke Origen im Augustine rar jumae tõmak eo kin juõn tausan yiõ ko in an Kraist iroij?

5 Etke Origen im Augustine rar jumae tõmak eo kin iroij eo an Kraist iomin juõn tausan yiõ? Origen ear tõmak kin katak eo an dri Grik kin an eo eban mij. Juõn dri meletlet kin kabuñ etan Werner Jaeger ear ba bwe kin an Origen reel iben lemnok ko an Plato kin an im ta eo enaj walok ñõne, ‘ear kobaik lemnok kein ilo katak ko an Kristian.’ Ilo wãwen in, Origen ear katakin bwe jerammõn ko renaj kar walok iomin juõn tausan yiõ ko in an Kraist iroij renaj walok ilõñ im jab ion lõl.

6 Ke ear 33 an Augustine yiõ, mokta jen an kar oktõk im erom juõn eo ej ba ej Kristian, ear erom juõn ian ro rej rejetake mõtõn katak eo an Plato me Plotinus ear kemeleleiklok enañin 1,800 yiõ ko remotlok. Elikin an Augustine oktõk, ear drebij wõt katak eo an Plotinus. Buk eo The New Encyclopædia Britannica ej ba, “ear lap kwonan ñõn kobaik katak ko ilo Kalimur eo Ekãl iben katak eo an Plato.” Buk eo The Catholic Encyclopedia ej ba bwe Augustine ear kemelele bwe Juõn Tausan Yiõ in Iroij eo kar kwalok kake ilo Reveles̃õn japter 20 kar “juõn inoñ bajjek.” Ej bareinwõt ba bwe, “dri meletlet ro rej katak kin kabuñ jen Greece im Rom rar jino rejetake kemelele in, im kin men in, tõmak eo kin juõn tausan yiõ ko in an Kraist iroij ion lõl ear joko an armij ro rejetake.”

7. Ta katak eo ebwir ear kadriklok kejatrikrik eo an armij ro kin mour in drio ion lõl, im ewi wãwen?

7 Katak eo kin juõn an ak jitõb eban mij iloan armij ro me elap an kar armij ro ilo Babilõn eo etto tõmak kake im ear jededlok ibelakin lõl, ear kõmõn bwe kejatrikrik eo an armij kin mour in drio ion lõl en driklok. Ke kabuñ ko rewan me rej ba rej Kristian rar bõk katak in, dri meletlet ro rej katak kin kabuñ rar ukot melele ko ilo Baibel me rej kemelele kin kejatrikrik eo kin mour ilõñ ñõn kõmõn bwe eon kein ren einwõt ñe rej katakin bwe aolep ro remõn renaj etal ñõn lõñ. Ekkar ñõn lemnok in, mour eo an juõn armij ion lõl ej iomin jidrik wõt ien ñõn melejoñwe elañe ej tellokin ñõn an mour ilõñ. Juõn men einlok wõt in ear walok ñõn kejatrikrik eo mokta an dri Ju ro kin mour in drio ion lõl. Ke dri Ju ro rar jidrik kin jidrik bõk katak eo an dri Grik kin an eo eban mij, kejatrikrik eo air kin mour in drio ion lõl ear jokolok. Elap an men in oktõk jen wãwen eo Baibel ej kwalok kin armij! Armij ej kõniek im bõtõktõk, ejjab juõn jitõb. Jeova ear ba ñõn armij eo moktata: “Bwe brij kwe.” (Jen. 3:​19) Lõl ej jikin jokwe eo an armij ñõn in drio, im jab ilõñ.​—Riit Sam 104:5; 115:16.

Mol eo Ej Romak ilo Marok

8. Enañin ãbuki yiõ ko remotlok, ta eo jet dri meletlet ro rar ba kin kejatrikrik eo an armij ro?

8 Meñe enañin aolep kabuñ ko rej ba bwe rej Kristian rejjab katakin kin kejatrikrik eo kin mour in drio ion lõl, ejjab aolep ien Setan ear lo tõbrõk ñõn binej mol eo. Jen ien ko etto ñõn kiõ, ear or jet armij ro rar lukkun etale Baibel eo me rar jino lo an mol eo romak ke rar melele kin jet katak ko kin ewi wãwen an naj Anij kajeblaktok mour wãppen ñõn armij ro. (Sam 97:11; Mat. 7:​13, 14; 13:37-​39) Enañin ãbuki yiõ ko remotlok, ear or an armij ro Baibel eo kinke kar ukote ilo jet kajin ko im kõmõn elõñ copy ko. Ilo yiõ eo 1651, juõn dri meletlet ear je bwe ikijen Adam armij ro rar “luji Paredais eo, im Mour In drio ion Lõl,” ak ikijen Kraist “armij otemjej renaj maroñ mour ion Lõl.” (Riit 1 Dri Korint 15:21, 22.) Juõn dri jeje ebuñbuñ etan John Milton (eo ear mour iomin yiõ kein 1608-​1674), ear je buk kein Paredais eo Ejoko im buk eo juõn etan Paredais eo Enaj Bar Jeblaktok. Ilo buk kein an, Milton ear jitõñlok ñõn ãjinkij eo me ro retiljek renaj bõke ilo paredais eo ion lõl. Meñe Milton ear kajerbal aolepen mour eo an ñõn katak Baibel eo, ear kile bwe armij ro rejamin melele kin mol eo ilo Baibel mae ien ber eo an Kraist.

9, 10. (a) Ta eo Isaac Newton ear jeje kake kin kejatrikrik eo an armij ro? (b) Etke Newton ear lemnok bwe ber eo an Kraist ej to wõt an itok?

9 Juõn dri bwinbwin ebuñbuñ etan Isaac Newton (eo ear mour iomin yiõ kein 1642-​1727) ear bareinwõt or an itoklimo kin Baibel eo. Ear melele bwe ro rekwojarjar renaj jerkakbiji ñõn mour ilõñ im iroij iben Kraist. (Rev. 5:​9, 10) Ak kin armij ro renaj ber iomin Ailiñ eo, ear je: “Enaj or wõt armij ro renaj jokwe ion lõl elikin ran in ekajet eo im ejamin naj iomin 1000 yiõ ko wõt ak enaj ñõn in drio.”

10 Newton ear lemnok bwe ber eo an Kraist enaj walok elõñ buki yiõ ko tokelik. Juõn dri jeje bwebwenato kin armij etan Stephen Snobelen ear ba, “Juõn ian un ko unin Newton ear lemnok bwe Ailiñ in Anij enaj to an itok ej kinke ear lo an jededlok katak eo eriõp kin Jilu Anij ilo Juõn.” Nuuj eo emõn ear nojõk wõt. Im Newton ear jab lo juõn kumi in armij ro rej ba rej Kristian me remaroñ kwalok kake. Ear je: “Kanan kein an Daniel im Jon [ko an Jon kar je ilo buk in Reveles̃õn] rar jab aikwij melele kaki mae ien eo eliktata.” Newton ear kemelele: “Daniel ear ba, ‘elõñ renaj ettõrto ettõrtak, im jelalokjen eo enaj laplok.’ Im naj aikwij kwalok Gospel eo ñõn aolepen ailiñ ko mokta jen an itok iñtan eo elap, im jemlokõn lõl in. Elañe kar jab kõmõne jerbal in, inem jar in armij ro rej jibwe pam ko ilo peir me rar ellã jen iñtan eo elap, reban kar orlok ñõn joñõn eo jejjab maroñ bwiniir.”​—Dan. 12:4, NW; Mat. 24:14; Rev. 7:​9, 10.

11. Etke enañin aolep armij ro ilo ran ko an Milton im Newton rar jab jela kin kejatrikrik eo an armij ro?

11 Ilo ran ko an Milton im Newton, ear kauwatata ñõn air kwalok melele ko me rej oktõk jen katak ko an kabuñ eo. Eñin kar unin, elõñ ian katak ko rar etali kar jab je ilo buk mae elikin air kar mij. Enañin 500 yiõ ko remotlok, jet rar ilok jen Kabuñ in Catholic im jet ian katak ko an. Kar naetan rein Protestant. Bõtab, rar likjõp in kajime katak eo kin an eo eban mij, im enañin aolep kabuñ ko relap an Protestant rar wõnmanlok im katakin kin lemnok eo an Augutine bwe Iroij eo an Kraist iomin Juõn Tausan Yiõ emwij an kar walok, im ejjab juõn men enaj walok tokelik. Ak, ear ke laplok jelalokjen eo ilo ien kein eliktata?

“Jelalokjen eo Emol Enaj Laplok”

12. Ñãt eo ear jino laplok jelalokjen eo emol?

12 Ikijen “ien eo eliktata,” Daniel ear kanan kin juõn men emõn enaj walok. (Riit Daniel 12:​3, 4, 9, 10, UBS.) Einwõt e, Jisõs ear bareinwõt kanan kin ien eo eliktata, bwe “ro dron Anij renaj romak einwõt al.” (Mat. 13:43) Ewi wãwen an kar jelalokjen eo emol laplok ilo ien eo eliktata? Lemnok kin jet ian men ko rar walok elõñ yiõ ko mokta jen yiõ eo 1914, yiõ eo me ear jino ran ko eliktata.

13. Ta eo Charles Taze Russell ear jeje kake elikin an kar etale katak eo kin jeblak eo an armij ñõn mour wãppen?

13 Enañin 200 yiõ ko remotlok, elõñ armij ro emol burueir rar kate ir ñõn melele kin “nan ko remol.” (2 Tim. 1:​13) Juõn iair kar Charles Taze Russell. Ilo yiõ eo 1870, e im jejjo armij ro jet rar kajutõk juõn class ñõn katak Baibel. Ilo yiõ eo 1872, rar etale katak eo kin wãwen naj kajeblak armij ro bwe ren wãppen einwõt kar Adam. Tokelik, Russell ear je: “Tok ñõn ranin kimar likjõp in melele kin oktõk eo elap ikõtan ãjinkij eo an congregation in Kristian dri kabit ro im ãjinkij eo an ro retiljek ilo lõl.” Ãjinkij eo an ro retiljek ilo lõl ej ñõn “jeblak ñõn mour wãppen eo Adam ear lõñliñ kake ilo jikin kallip in Iden.” Russell ear ba bwe ear bõk jibõñ jen ro jet ke ear etale Baibel eo. Wõn rein?

14. (a) Ewi wãwen an kar Henry Dunn melele kin eon eo ilo Jerbal 3:​21? (b) Wõn ro Dunn ear ba bwe renaj mour in drio ion lõl?

14 Henry Dunn kar juõn iair. Ear jeje kin ien eo ‘men otemjej renaj erom kãl, einwõt Anij ear ba ilo ri kanan ro an rekkwojarjar ran ko etto.’ (Jerb. 3:​21, UBS) Dunn ear jela bwe jeblak in ear kitibuj an armij ro tõbar mour wãppen ion lõl iomin Juõn Tausan Yiõ ko in an Kraist Iroij. Ear bareinwõt etale kajitõk eo me elõñ armij ro rar bwok kake, Wõn ro renaj mour in drio ion lõl? Ear kemelele bwe elõñ million armij ro naj kejerkakbijeik ir, katakin ir kin mol eo, im renaj bõk ien eo emõn ñõn jerbale tõmak eo air ilo Kraist.

15. Ta eo George Storrs ear kile kin jerkakbiji eo?

15 Ilo yiõ eo 1870, George Storrs ear bareinwõt bõk jemlok eo bwe naj kejerkakbijeik ro renana ñõn air maroñ bõk mour in drio. Ear bareinwõt kile ilo Baibel eo bwe armij eo ear jerkakbiji im ejjab kõmõni men ko ej aikwij kõmõni ñõn bõk mour in drio ‘e naj mij meñe jibuki yiõ ridtõn.’ (Ais. 65:20) Storrs ear jokwe ilo Brooklyn, New York, im ear kõmõne buk eo etan Etale Baibel Eo.

16. Ta eo ear kajenolok Dri Kennan ro an Jeova jen kabuñ ko me rej ba rej Kristian?

16 Russell ear kile jen Baibel eo bwe emottok ien eo ñõn kajededlok nuuj eo emõn. Inem ilo yiõ eo 1879, ear jino kõmõne buk eo etan Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova. Mokta, jet wõt armij ro rar melele mol eo kin kejatrikrik eo an armij, ak kiõ elõñ kumi in Dri Kennan ro an Jeova ilo elõñ ailiñ ko rej bõk im katak Imõniaroñroñ eo. An Dri Kennan ro an Jeova tõmak bwe jet wõt renaj etal ñõn lõñ, im elõñ million armij ro renaj bõk mour wãppen ion lõl, ej kajenolok ir jen enañin aolep kabuñ ko me rej ba rej Kristian.

17. Ewi wãwen jelalokjen eo emol ear laplok?

17 “Ien eo eliktata” kar kanan kake ear jino ilo yiõ eo 1914. Jelalokjen eo emol kin kejatrikrik eo an armij ear ke laplok? (Dan. 12:4, NW) Ilo yiõ eo 1913, katak ko an Russell rar walok ilo 2,000 nuuj peba ko me ear or joñõn in 15,000,000 armij ro rar riiti. Ilo jemlokõn yiõ eo 1914, elõñlok jen 9,000,000 armij ro jen elõñ ailiñ ko rar aluiji “Pija ko kin Menin Kõmõnmõn Ko,” me rar kemelele kin Iroij eo an Kraist iomin Juõn Tausan Yiõ Ko. Jen yiõ eo 1918 ñõn 1925, Dri Kennan ro an Jeova rar kwalok kin katak eo me ear kemelele kin kejatrikrik eo ñõn mour in drio ion lõl etan, “Million Ro Rej Mour Kiõ Rejamin Mij,” ilo elõñlok jen 30 kajin ko ibelakin lõl. Ilo yiõ eo 1934, Dri Kennan ro an Jeova rar kile bwe ro rej kejatrikrik ñõn mour in drio ion lõl rej aikwij baptais. Melele in ear kõmõn bwe ren bar kijejeto in kwalok kin nuuj eo emõn kin Ailiñ eo. Ranin, kejatrikrik eo ñõn mour in drio ion lõl ej kõmõn bwe elõñ million armij ro ren kamolol Jeova.

“Anemkwojan in Aibujuij” Ej Ber Iman!

18, 19. Ta wãwen ko remõn renaj walok ilo mour me Aiseia 65:21-​25 ear kanan kaki?

18 Kar kakõrmol dri kanan Aiseia ñõn an je kin wãwen mour eo me armij ro an Anij renaj lõñliñ kake ion lõl. (Riit Aiseia 65:21-​25.) Jet wijki ko me rar mour enañin 2,700 yiõ ko remotlok ke Aiseia ear je nan kein, rej ber wõt tok ñõn kiõ. Kwomaroñ ke pijaik am mour iomin joñõn in ilo am kajur im ejmour wõt?

19 Mour ejamin juõn ien ekaru, jen an eindrein enaj ejelok jemlokõn ien ko remõn ñõn kalek, ekkat, im katak. Lemnok kin joñõn an naj lõñ armij ro kwonaj maroñ jimjera ibeir im enaj lõñlok wõt ñõn in drio. Inem “ro nejin Anij” enaj lap air lõñliñ kin “anemkwojan in aibujuij” ion lõl!​—Rom. 8:​21.

[Kamelele ko itulal]

a Augustine ear ba bwe Iroij eo an Ailiñ eo an Anij iomin Juõn Tausan Yiõ ererelok an jinoe ke ear jutõk kabuñ [in Catholic], im ejjab juõn men enaj walok ilo ran ko renaj itok.

Kwomaroñ ke Kemelele?

• Ewi wãwen kejatrikrik eo an armij ro ñõn mour ion lõl ear nojõk?

• Enañin ãbuki yiõ ko remotlok, ta melele ko me jet armij rar bõki jen air riit im etale Baibel eo?

• Ewi wãwen kejatrikrik eo emol an armij ear jino alikarlok ilo yiõ eo 1914?

• Ewi wãwen jelalokjen eo kin kejatrikrik eo ñõn mour ion lõl ear laplok?

[Pija eo ilo peij 13]

Dri jeje eo etan John Milton (ilo anmiñ) im dri bwinbwin eo etan Isaac Newton (ilo anmoon) rar jela kin kejatrikrik eo kin mour in drio ion lõl

[Pija ko ilo peij 15]

Dri Kennan ro an Jeova mokta rar kile jen Eon ko ilo Baibel bwe ear jejit ien ñõn air kwalok nan ibelakin lõl kin kejatrikrik eo emol an armij ro

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share