Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w98 9/1 p. 21-26
  • Juõn Book Ñan Armij Otemjej

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Juõn Book Ñan Armij Otemjej
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1998
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Book Eo Ej Make Wõt Laptata Kajedede ilo Lal
  • Juõn Lokbook eo Ejej Uan Kejbãroke
  • Ukõte ñan Kajin ko Remour an Armij
  • Tellokin Liki
  • Bible eo Ej Lukkun jen Anij Ke?
    Kwo Maroñ Mour Indrio ilo Paradise ion Lõl
  • Nan In Anij Ej Bed Ñõn Indio
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1998
  • Etke Elukkuun Lõñ Baibõl̦?
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova (Ñan Kwal̦o̦k Naan)—2017
  • Jeova Anij Ej Kõnnaan ñan Armej ro An
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova—2015
Ebar Wõr
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1998
w98 9/1 p. 21-26

Juõn Book Ñan Armij Otemjej

“Anij e jab lemnok kin okõtõn armij, a ilo ailiñ otemjej eo ej mijõk E im jerbale kwojarjar ej kabuñburuen.”​—JERBAL 10:34, 35.

1. Ewi wãwen an kar juõn ri meletlet uak ke rar kajitõk ibben kin ta lemnak eo an kin Bible, im ta eo ear beek ñan an kõmmane?

RI MELETLET eo ear bed ilo mweo imõn ilo juõn elikin raelep in Sunday, im ear jab kõtmene bwe enaj wõr en enaj kar lolok. Ak ke juõn ian Christian kõrã ro jeid im jatid ear etal ñan kejam eo an, ear roñjake. Kõrã eo ear konono kin an etton mejatoto im kin ran ko rej itok an lal in​—bwebwenato ko me ear wõr an itoklimo ie. Bõtab, ke kõrã eo ear kwalok Bible eo ñan konono eo airro, leo ear jaad bere kake. Inem kõrã eo ear kajitõk ibben kin ta an lemnak kin Bible eo.

“Ej juõn book emõn ri meletlet ro rar jeje,” ear uak, “ak Bible jej aikwij jab lukkun lemnak kake.”

“Kwo nañin kar konono ke Bible eo?” kõrã eo ear kajitõk.

Ilo ilbõk, ri meletlet eo ear aikwij in ba bwe ejañin kar.

Inem kõrã eo ear ba: “Ewi wãwen am maroñ kwalok juõn lemnak ekajur nae juõn book eo kwoj jañin konono?”

Kõrã eo jeid im jatid ear kareelel wãwen konono eo an. Ri meletlet eo ear beek ñan an etale Bible eo inem ejaake juõn an lemnak kake.

2, 3. Etke Bible ej juõn book eo elõñ armij rejjab jela kake, im menin ej letok ñan kij aitwerõk et eo?

2 Ri meletlet eo ejjab e wõt eo ej bõk kain lemnak rot in. Elõñ armij ewõr air lemnak kin Bible meñe ir make rejañin konono. Emaroñ wõr juõn Bible ibbeir. Remaroñ errã bwe ewõr tokjen ilo wãwen jeje ak bwebwenato ko an lal. Ak ñan elõñ, ej juõn book eo rejañin konono. ‘Ejelok aõ ien konono Bible,’ jet rej ba. Ro jet rej kajitõk, ‘Ewi wãwen an juõn book in etto eo maroñ wõr kilan ñan mour eo aõ?’ Lemnak rot in ej letok ñan kij juõn lukkun aitwerõk. Ri Kennan ro an Jehovah rej bin ilo tõmak in bwe Bible ej “kakõrmol in Anij ej bareinwõt or tokjeir kin katakin.” (2 Timothy 3:16, 17) Ak, ewi wãwen ad maroñ kamakit armij ro bwe jekdon kain kil rot eo kiliir, ri ailiñ, ak dolul in armij, rej aikwij etale Bible eo?

3 Jen bwebwenato kin jet un ko unin an aorõk etale Bible eo. Juõn bwebwenato einwõt in emaroñ jibañ keboj kij ñan ad kõmmanwa ibben ro jej ion ir ilo jerbal in kwalok nan eo ad, bõlen ñan kõmman bwe ren tõmak bwe rej aikwij etale ta eo Bible ej ba. Ilo ejja ien in wõt, elij in enaj kakajurlok tõmak eo ad make bwe Bible eo, ej​—“nan in Anij.”​—Hebrew 4:12.

Book Eo Ej Make Wõt Laptata Kajedede ilo Lal

4. Etke jemaroñ ba bwe Bible eo ej book eo ilo lal in ej make wõt lap kajedede?

4 Moktata, Bible eo ej tellokin lemnak kake kinke ej make wõt jededlok ibelakin lal im ej book eo elaptata rar ukõte ilo bwebwenato ko otemjej an armij. Elõñlok jen 500 yiõ ko remotlok, jeje eo jinointata ear itok jen kein jeje eo an Johannes Gutenberg. Inem jen ien eo, rar antonelok bwe emen billion Bible ko emwij kar jei, ilo aolepen ak mõttan kobbair. Tok ñan 1996 Bible eyu eo ak mõttan kobban emwij kar ukõte ñan 2,167 kajin ko.a Elõñlok jen 90 percent in family ko an armij ear wõr air mõttan Bible eo ilo kajin eo air make. Ejelok bar juõn book​—in kabuñ ak jab kabuñ​—ear ebakelok ñan jõñan eo kar kajeded im leto letak Bible eo!

5. Etke jej aikwij kõtmene bwe ewõr Bible ñan armij ro iaolepen lal?

5 Etale kein rejjab make kamol bwe Bible ej Nan in Anij. Bõtab, jej aikwij lukkun kõtmene bwe armij ro ibelakin lal remaroñ bõk juõn book eo ej kakõrmol in Anij elañe rekõnan. Eokwe ke, Bible eo make ej jiroñ kij bwe “Anij e jab lemnok kin okõtõn armij, a ilo ailiñ otemjej eo ej mijõk E im jerbale kwojarjar ej kabuñburuen.” (Jerbal 10:34, 35) Ilo an jab einwõt book ko jet, Bible eo ear ellã jen kõtan ko ibelakin ailiñ ko ilo lal im emwij an ellã ion menin kabañbañ ko ikõtan kil ko im dolul in armij ro. Emol, Bible ej juõn book ñan armij otemjej!

Juõn Lokbook eo Ejej Uan Kejbãroke

6, 7. Etke ejjab menin kailbõk bwe ejelok ian jeje in Bible ko jinointata rej bed ilo ran kein, im ta kajitõk eo menin ej jarõke?

6 Ebar wõr juõn un bwe Bible eo en tellokin etale. Ear bed mantak wõt meñe ear wõr kabañbañ ko jen men ko rej bed im walok im jen armij jimor. Wãwen an kar bed wõt meñe ear lap kabañbañ ko nae ej juõn bwebwenato ejej uan ibwiljin jeje ko etto.

7 Ri jeje Bible ro rar jeje nan ko air kin ink ion papyrus (kõmman jen menin eddek eo ilo Egypt im etan in) im parchment (kõmman jen kilin men in mour ko).b (Job 8:11) Bõtab, kein jeje rot kein ewõr air ri kijirãt. Ri kabel eo Oscar Paret ej kamelele: “Kein jeje kein jimor rej joñair wõt juõn ilo air bõk kauwatata kin menokadu, kin lirouwe, im kin likaakrak. Je jelã jen men ko jej loi ran otemjej kin joñan an bidodo an paper, im meñe kilin men in mour ebin, jorrãnlok ñe rej ejjerwawa inabõj ak ilo juõn room eo emõlawi.” Inem ejjab menin ilbõk bwe ejelok ian men kein kar jen jinointata jejelã bwe ren bed wõt; bõlen rar madeoñeoñlok wõt jen etto. Ak elañe jeje ko jen jinointata rar jakolok jen jorrãn ko rej bed im make walok, ewi wãwen an kar Bible ellã im bed mantak wõt?

8. Iumin ebeben ko, ewi wãwen an kar jeje in Bible ko bed wõt?

8 Ejjabto jen ke rar jei jeje ko jinointata, copy ko rar jei kin pã rar jino kõmmani. Ilo mol, jerbal in copyiki Kien eo im mõttan ko jet in Jeje ko rekwojarjar kar erom juõn jerbal ekabel ilo Israel eo etto. Priest eo Ezra, ñan wanjoñok, rej kwalok kake einwõt “juõn ri jeje e kanbil ilo kien Moses.” (Ezra 7:6, 11; keidi Psalm 45:1.) Ak copy ko rar kõmmani rar bareinwõt bidodo air jakolok; inem rar etal em copy ko ikijen jeje kin pã rar bõk jikiir. Jerbal in kin kõmman copy ko ear etal wõt ilo elõñ ebeben ko. Ke armij ejjab wãppen, bwid ko an ri kõmman copy ko ear lap ke air ukõt eon ko ilo Bible eo? Elap men in kamol ko rej ba jab!

9. Ewi wãwen an wanjoñok eo an ri Masoret ro kalikar kin joñan an lap kejbãrok im jimwe copy in Bible ko?

9 Ri kõmman copy ro rar jab kabel wõt ak ear bareinwõt lap air kautiej nan ko rar copyiki. Nan in Hebrew eo kin nan in “ri jeje e kanbil” ak ri kõmman copy ej jitõñlok ñan bwinbwin im jeje ilo book eo. Ñan wanjoñok kin joñan an lap kejbãrok im jimwe kõmman copy ko, jej aikwij lemnak kin ri Masoret ro, ri kõmman copy ro ñan Jeje ko ilo Hebrew ro rar mour ilo ebeben ko ikõtan ebeben eo kein kajiljino im ebeben eo kein kajoñoul C.E. Ekkar ñan ri meletlet eo Thomas Hartwell Horne rar bwini “jete alen kajjojo alphabet in Hebrew ko rej walok ilo aolepen Jeje in Hebrew ko.” Lemnak kin ta melelen menin! Ñan bõprae air likjap jen juõn alphabet, ri kõmman copy rein rar jab baj bwini wõt nan ko rar copyiki ak alphabet ko bareinwõt. Etke, ekkar ñan juõn bwinbwin an juõn ri meletlet, rar etale joñan oran kajjojo alphabet ko 815,140 orair ilo Jeje ko ilo Hebrew! Jibadbad rot in elap tiljek ie ear kõmman bwe en lap an jimwe.

10. Ta menin kamol eo ekajur bwe eon ko ilo Hebrew im Greek me ukok ko ilo ran kein rej bedbed ioir rej anõk ilo jimwe nan ko an ri jeje ro jinointata?

10 Ilo mol, elap menin kamol bwe eon ko ilo Hebrew im Greek me ukok ko ilo ran kein rej bedbed ioir im rej nan ko remõn im jimwe an ri jeje ro jinointata. Menin kamol kein rej koba thousand copy in jeje ko kin pã in jeje ko ilo Bible​—juõn joñan eo iturinlok 6,000 in aolepen ak mõttan ko in Jeje ko ilo Hebrew im 5,000 in Jeje ko ilo Greek​—ko rar ellã mantak ñan ran kein ad. Juõn etale eo rar kejbãrok air kõmmane im keidi eon ko emwij jei menin ear kamaroñ ri meletlet ro rar etali jeje kein ñan air lo jabdewõt bwid ko an ro rar kõmman copy im kajimwe ekkar ñan kar jeje ko jinointata. Ilo an kwalok an lemnak kin eon ko ilo Jeje ko ilo Hebrew, ri meletlet eo, William H. Green ear maroñ kwalok: “Bõlen emaroñ emõn ba bwe ejelok bar juõn jerbal in ien ko etto ear jimwe jakemantak jen ien ko.” Liki rot in remaroñ likiti ilo Jeje ko an Christian ilo kajin Greek.

11. Ekkar ñan 1 Peter 1:24, 25, etke Bible eo ej bed mantak wõt ñan ran kein ad?

11 Ekanuij bidodo an Bible eo maroñ kar jakolok elañe kar jab kin copy ko jeje kin pã ko rar bõk jikin jeje ko jinointata, ibben ennan ko ie rekanuij aorõk! Ewõr juõn wõt unin an ellã im bed wõt​—Jehovah ej E eo Ri Kejbãrok im Ri Lale Nan eo an. Einwõt an Bible eo make ba, ilo 1 Peter 1:24, 25: “Bwe kõniek otemjej einwõt ujoij, im aibujuij otemjej an einwõt leen ujoij Ujoij ej aimerlok, im leen ej wutlok. A nan in Anij ej berwõt in drio.”

Ukõte ñan Kajin ko Remour an Armij

12. Kobatok ibben ebeben ko rar kõmman copy ie, bar ta menin kabañbañ eo Bible eo ear jelmae?

12 Kõmman copy ko rar ellã mantak ilo ebeben ko ear bwe an menin aitwerõk, ak Bible eo ear jelmae bar juõn kabañbañ​—ukõte ñan kajin ko ilo tõre ko. Bible eo ej aikwij konono ilo kajin eo an armij ro ñan tõbar burueir. Bõtab, ukõt Bible eo​—kin elõñlok jen 1,100 jebta ko ie im 31,000 eon ko​—ejjab juõn jerbal ebidodo. Ak, ilo ebeben ko ri ukok ro rekijejeto rar mõnõnõ in bõk aitwerõk eo, jelmae kabañbañ ko relõñ ilo jet ien.

13, 14. (a) Ta aitwerõk eo Ri ukok Bible eo Robert Moffat ear jelmae ilo Africa ilo jinoin ebeben eo kein ka 19? (b) Ewi wãwen an kar armij ro rej konono kajin Tswana emmakit ke Gospel Luke ear oktak im wõr ilo kajin eo air?

13 Ñan wanjoñok, lemnak kin wãwen air kar ukõt Bible eo ñan kajin Africa ko. Ilo yiõ eo 1800, ear wõr enañin joñoul ruo wõt kajin ko im kar wõr air jeje ilo aolepen Africa. Buki kajin ko jet ear ejelok air jeje. Eñin kar aitwerõk eo ear jelmae ri ukok Bible eo Robert Moffat. Ilo 1821, ke ej 25 an yiõ, Moffat ear karõk juõn an jerbal in itoitak ibwiljin armij ro rar konono kajin Tswana ilo turõk in Africa. Ñan katak kajin eo air ejelok jeje ie, ear kobalok ibben armij ro. Moffat ear niknik im, ilo an ejelok book in ajiri ej katakin kin kilen konono ak dictionary ko, ear etal im tijemlok ilo kajin eo, kine juõn wãwen je, katakin jet ri Tswana ñan air konono jeje ko. Ilo 1829, elikin an jerbal ibwiljin ri Tswana ro iumin ralitõk yiõ, ear kamwije ukok in Gospel Luke. Tokelik ear ba: “Iar jelã kajjojo armij ro rar itok jen buki mile ko ñan air bõk copy in St. Luke. . . . Iar lo air bõk mõttan St. Luke, im rar jañ kake, im atbõkwõje ion ubeir, im katorlok den in kemjalal kin kamolol, mae ien eo iar ba ñan elõñ armij ro, ‘Kom naj kajorrãn book kane ami kin den in kemjalal.’” Moffat ear bareinwõt kennan kin juõn emaan in Africa eo ear lo elõñ armij ro rar konono Gospel Luke im ear kajitõk ibbeir ta eo ear wõr ibbeir. “Ej nan eo an Anij,” rar uak. “Ej konono ke?” leo ear kajitõk. “Aet,” rar ba, “ej konono ñan buru.”

14 Ri ukok ro reniknik einwõt Moffat rar lelok ñan elõñ ri Africa ro kajin ko air ilo jeje. Ak ri ukok ro rej lelok ñan armij in Africa ro juõn menin lelok eo eaorõklok​—Bible eo ilo kajin eo air make. Bareinwõt, Moffat ear kwalok ãt eo ekwojarjar ñan ri Tswana, im ear kajerbal ãt in ilo aolepen ukok eo an.c Kin menin, ri Tswana rej jitõñlok ñan Bible eo einwõt “loñin Jehovah.”​—Psalm 83:18.

15. Etke Bible eo ekanuij lap an mour rainin?

15 Ri ukok ro jet ilo kajjojo mõttan ko ilo lal in rar jelmae kabañbañ ko eierlok wõt. Meñe jet rar bed ilo kauwatata ñan mij ilo air ukõt Bible eo. Lemnak kin menin: Elañe Bible eo en kar bed wõt ilo kajin Hebrew im Greek eo etto, emaroñ kar “mij” wõt etto, kinke kajin kein ilo ien ko tokelik ear lap melokloki im rejañin kar jelã kake ilo elõñ mõttan ko ilo lal in. Ak meñe eindein, Bible eo ej mour wõt kinke, einwõt an jab einwõt jabdewõt book, emaroñ “konono” ñan armij ro ibelakin lal ilo kajin ko air make. Tokjen menin, ennan eo an eo “ej bareinwõt jerbal ilo kom ro rej tõmak.” (1 Tessalonika 2:13) Ukok eo ilo The Jerusalem Bible in nan kein: “Ej juõn kajur eo ej mour wõt ibwiljimi kom ro rej tõmake.”

Tellokin Liki

16, 17. (a) Ñan tellokin liki Bible eo, ta menin kamol eo ej aikwij bed? (b) Kwalok juõn wanjoñok eo ej kalikar an mol ri jeje Bible eo Moses.

16 ‘Je maroñ ke lukkun liki Bible eo?’ jet remaroñ kajitõk ilo lemnak. ‘Ej jitõñlok ke ñan armij ro rar lukkun mour, ñan jikin ko rej lukkun bed, im ñan wãwen ko emol bwe rej walok?’ Elañe jej tõmake, ej aikwij wõr menin kamol bwe ri jeje ro retiljek rar kanuij kejbãrok air je. Menin ej bõktok ñan kij bar juõn un eo unin ad etale Bible eo: Ewõr menin kamol eo ebin bwe ejimwe im tellokin ad liki e.

17 Ri jeje ro remol renaj kar jeje jab baj tõbrak ko wõt ak bareinwõt likjap ko, im jab baj kajur ko wõt ak bareinwõt mõjno ko. Ri jeje Bible ro rar kwalok kain mol rot in ej menin kaemololo. Lemnak, ñan wanjoñok, kin an Moses mol. Ibwiljin men ko ear jeje kaki ilo mol kar an jabwe an wejepedik ilo konono, eo ilo an lemnak kake ear kõmman bwe ej jab maroñ jerbal einwõt ri tel in Israel (Exodus 4:10); bwid eo elap ear kõmmane im bõprae jen an deloñlok Enen Kallimur eo (Bwinbwin 20:9-12; 27:12-14); jatiljek eo an leo jatin, Aaron, eo ear jibañ ri Israel ro ri jumae ilo air kar kõmmane juõn ekjap in kon in cow gold (Exodus 32:1-6); jumae eo an lio jatin, Miriam, im kaje eo ekajookok ear bõke (Bwinbwin 12:1-3, 10); an lõmaro mañden Nadab im Abihu katton menin kwojarjar eo (Leviticus 10:1, 2); im abõnõnõ eo rar elijinmene im alliñũrñũr eo an armij ro an Anij make. (Exodus 14:11, 12; Bwinbwin 14:1-10) Kain mol im report rot in ejjab kalikar ke kin juõn lemnak eo emol kin mol eo? Ke ri jeje Bible ro rar jab ãliklik in report e likjap ko an ro rar jitenburu ibbeir, armij ro air, im elaptata ir make, ejjab juõn un eo emõn ke ñan liki jeje ko air?

18. Ta eo ej kamol bwe jeje ko an ri jeje Bible ro ej tellokin liki?

18 Eltan pein ri jeje Bible ro ilo an etan in wõt juõn ej menin kamol bwe jeje ko air tellokin liki. Ej juõn men ekabwilõñlõñ bwe jeje ko an 40 maan ro iumin 1,600 yiõ ko aetokin rej errã ibben don, meñe elõñ tibdik ko redik ie. Bõtab, an menin errã ear jab ilo lajrak eo ear lap kejbãrok ie einwõt ñan enoiki ko kin errã ko renojak ikõtan ruo ak lõñlok armij. Jen an eindein, ewõr juõn likjap eo ealikar ilo karõk eo ilo errã eo ikijen kajjojo tibdik ko; errã eo ekkã an alikar an jirullok im eindeo.

19. Ewi wãwen an bwebwenato ko ilo Bible kin air kar jibwe im naruõn Jesus kwalok bwe errã eo ej lukkun kalikar bwe ejjab juõn men eo rar jab karõke lok iman?

19 Ñan wanjoñok, lemnak kin juõn wãwen eo ear walok ilo joten eo rar jibwe Jesus im naruõn. Aolep ri jeje ro emen in Gospel eo rej lokbooke bwe juõn ian ri kalor ro ear nũri juõn jãje im jeke juõn ri karejaran priest eo elap, im jolok lojilñin leo. Bõtab, Luke wõt, ej jiroñ kij bwe Jesus ear “uñir lojilñin im kemour e.” (Luke 22:51) Ak ejjab men eo jenaj kar kõtmene kake in ke jen ri jeje eo rar jelã kake einwõt “dru uno e jitenburu”? (Kolosse 4:14) Bwebwenato eo an John ej jiroñ kij bwe aolep ri kalor ro rar bed ijo, eo ear nũri jãje eo kar Peter​—juõn mol eo ejjab kailbõkbõk ilo lemnak kin an Peter lõkatip im ekin mõkaj in emmakit mokta jen an lemnak. (John 18:10; keidi Matthew 16:22, 23 im John 21:7, 8.) John ej report kin bar juõn tibdik in bwebwenato einwõt ejjab menin aikwij: “Etan ri korijer eo Malkõs.” Etke John wõt ej kwalok etan leo? Kamelele eo ej kwalok kin juõn mol eo edik ej walok wõt ilo bwebwenato eo an John​—John “dri kalor eo pris elap e jela” kajjen. Ro ri mweo imõn priest eo elap rar bar jela kake e; ri karejar ro rar jela kin e, im e kin ir.d (John 18:10, 15, 16) Inem eindein, bwe John enaj kar kwalok etan leo ear kinejnej, ak ri jeje ro jet in Gospel eo, ñan ir bwe ealikar leo ear ruwamaejet ñan ir, rejjab. Errã eo ikõtan aolep tibdik kein ekabwilõñlõñ, ak ealikar bwe kar jab karõke lok iman bwe en eindein. Elõñ wanjoñok ko uairlok wõt kein ilo aolepen Bible eo.

20. Ta eo armij ro emol burueir rej aikwij jelã kin Bible eo?

20 Inem jemaroñ ke liki Bible eo? Aet! An mol ri jeje Bible ro im kobban Bible eo rej lukkun kalikar kin mol eo. Armij ro emol burueir rej aikwij jela bwe remaroñ liki Bible eo, bwe ej nan in kakõrmol an “Jeova, . . . Anij in mol.” (Psalm 31:5) Ebar wõr un ko kin etke Bible eo ej juõn book ñan armij otemjej, einwõt an katak in tok juõn naj konono kake.

[Kamelele ko itulal]

a  Joñan in ear bedbed ion joñan ko United Bible Society ko ear jei.

b  Ilo ien kalbuj eo an kein karuo ilo Rome, Paul ear kajitõk ibben Timothy bwe en bõktok “buk ko, im bareinwõt jeje ko.” (2 Timothy 4:13) Paul emaroñ kar kajitõk kin mõttan ko in Jeje ko ilo Hebrew bwe en kar maroñ katak kaki ke ej bed ilo kalbuj. Kajin in “jeje ko” emaroñ kalikar bwe book lemlem kein jimor in papyrus im ko jet in parchment (kilin men in mour) rar jimor koba.

c  Ilo 1838, Moffat ear kadedelok juõn ukok in Jeje ko an Christian ilo kajin Greek. Kin jibañ eo jen ri meletlet eo rejetan, ear kamwijlok ukok in Jeje ko ilo Hebrew ilo 1857.

d  Wãwen an John jela kajjen priest eo elap im ro ilo mweo imõn menin ej bar walok tokelik ilo bwebwenato eo. Ke bar juõn ian ri karejar ro an priest eo elap ej naruõn Peter bwe ej juõn ian ro ri kaloran Jesus, John ej kamelele bwe ri karejar in kar juõn “nukin eo Piter e ar bukwe lojilñin.”​—John 18:26.

Ewi Wãwen Am Naj Kar Uak?

◻ Etke jej aikwij kõtmene bwe Bible eo ej book eo ej make wõt bellok ñan armij otemjej ibelakin lal?

◻ Ta menin kamol eo ewõr bwe Bible eo ear jimwe wõt air kejbãroke?

◻ Ta kabañbañ ko ro rar ukõt Bible eo rar jelmae?

◻ Ta eo ej kalikar jeje in Bible ko bwe ej tellokin liki?

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share