Kein Jipañ ñan Kein Katak eo Ad, Jerbal eo Ad im Wãween Ad Mour
© 2022 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
M̦AAJ 6-12
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | 1 KRONIKEL 23-26
“Kabuñ ilo Tampel̦ eo ear Erom Juon Men Ekanooj in Laajrak”
it-2 241
Ri-Livai Ro
Jerbal eo an ri-Livai ro ear kanooj in laajrak ium̦win tõl eo an Devid, eo ear jitõñ ri-tõl ro, ri-jerbal ro, ri-ekajet ro, ri-lale kõjãm ro, im ri-lale m̦weiuk ro, im bareinwõt elõñ iaan ri-jerbal ro jet ñan aer jipañ bũrij ro ilo tampel̦ eo, mel̦an ko, im jikin m̦õñã ko im bareinwõt aer jipañ ilo menin lel̦o̦k ko, menin katok ko, jerbalin karreo, joñak, im bar jerbalin ri-waj. Kar kõllaajrak ri-Livai ro me rej ri-kõjañjañ ñan 24 kumi ko, ãinl̦o̦kwõt wãween kar ajeje bũrij ro, im rej kotaik doon ilo aer jerbal. Kar kããlõt jerbal ko im ro renaaj kõm̦m̦ani ikijjeen aer kũbween kijdik. Kar bar ãindein wãween kar kããlõt kumi ko me renaaj lale kõjãm ko.—1Kr 23, 25, 26; 2Kr 35:3-5, 10.
it-2 686
Bũrij Ro
Ilo jerbal ko ilo tampel̦ eo, em̦õj kõllaajrak bũrij ro ium̦win elõñ ri-jerbal ro. Kar kũbween kijdik ñan kããlõt ro renaaj bõk jet jerbal ko. Kajjojo iaan kumi in bũrij ro me kar ajeji ñan 24 kumi, renaaj jerbal juon alen ilo juon wiik, im renaaj pãd ilo jerbal eo aer ruo alen ilo juon iiõ. Alikkar bwe aolep bũrij ro rar jerbal ilo iien kwõjkwõj ko ilo iien eo me elõñ to̦ujin armej ro rar lil̦o̦ki menin katok ko aer, ãinwõt aer kar bar kõm̦m̦ane ilo iien aje eo an tampel̦ eo. (1Kr 24:1-18, 31; 2Kr 5:11; keidi 2Kr 29:31-35; 30:23-25; 35:10-19.) Juon bũrij emaroñ jerbal ilo iien ko jet el̦aññe ejjab kapañ iien jerbal ko jet an bũrij ro jet. Ekkar ñan m̦anit ko an ri-Ju ro, ilo iien eo Jesus ear mour ioon lal̦ in, elukkuun kar lõñ uwaan bũrij ro, kõnke en maroñ ajej jerbal ko aer ilo juon wiik ñan elõñ baam̦le ko me rej ejaakin kumi in bũrij ro 24, kajjojo iaan baam̦le kein renãj jerbal ium̦win juon raan ak elõñl̦o̦k ekkar ñan joñan oraer.
it-2 451-452
Kõjañjañ
Juon iaan menin kakkobaba ko kar kõpooji ñan tampel̦ eo an Jeova, Devid ear kõjenolo̦k 4,000 ri-Livai ro ñan jerbalin kõjañjañ. (1Kr 23:4, 5) Iaan ri-kõjañjañ rein, 288 ‘em̦õj katakin er ilo al ñan Jeova, er otemjej rekapeel.’ (1Kr 25:7) Aolepen laajrak in ear pãd ium̦win tõl eo an jilu iaan ri-kõjañjañ ro retijem̦l̦o̦k etaer, Esap, Himan, im Jedutun (remaroñ kar bar n̦aetan Ethan). Kõnke kajjojo iaan em̦m̦aan rein rej itok jãn juon iaan l̦õm̦aro jilu nejin Livai, Gershom, Kohat, im Mirerai, baam̦le ko jilu an ri-Livai rein me rej tõl rej bõk eddon im jutak kõn doululin kõjañjañ eo an tampel̦ eo. (1Kr 6:16, 31-33, 39-44; 25:1-6) Oran l̦õm̦aro me nejin l̦õm̦arein jilu ej 24 uwaaer, im aolepeer rej bar uwaan ri-kõjañjañ ro 288 me rekapeel ilo kõjañjañ. Kar jitõñ kajjojo iaan l̦õm̦arein bwe ren ri-tõl ñan juon kumi in kõjañjañ ikijjeen aer kõjerbal kũbween kijdik. Ium̦win tõl eo an ri-tõl eo an juon kumi, ebar wõr 11 ri-kõjañjañ ro ‘rekapeel’ me kar kããlõt er jãn l̦õm̦aro nejin make im bareinwõt jãn ri-Livai ro jet. Ilo wãween in, ri-Livai ro 288 ([1 + 11] × 24 = 288) me rekapeel ilo kõjañjañ, ãinwõt bũrij ro, kar bar kõjenolo̦k er ñan 24 kilaaj in katak kõjañjañ. El̦aññe kar ajeje aolep bween ‘rũkkatak’ kõjañjañ ro 3,712, enaaj kar wal̦o̦k tarrin 155 em̦m̦aan ro ñan kajjojo iaan kumi ko 24, mel̦el̦ein bwe ekar wõr tarrin 13 ri-Livai ro me kar katakin er ilo kilaaj in kõjañjañ ko im kar bõk kamminene jãn kajjojo iaan ro rekapeel ilo kõjañjañ. (1Kr 25:1-31) Kõnke bũrij ro kar er eo rej kõjañ jilel ko, rekar bar kobal̦o̦k ippãn ri-Livai ro me rej kõjañjañ.—2Kr 5:12; keidi Bõn 10:8.
it-1 898
Ri-Lale Kõjãm
Ilo Tampel̦ Eo. M̦oktal̦o̦k wõt jidik jãn an mej, Kiiñ Devid ear lukkuun kõllaajraki ri-Livai ro im ri-jerbal ro ilo tampel̦ eo, ekitibuj ri-lale kõjãm ro, me kar 4,000 uwaaer. Ilo wãween kar ajeje er, renaaj kar aikuj del̦o̦ñe tampel̦ eo ium̦win jimjuon raan. Eddo eo aer ej ñan waje kõjãm ko ilo m̦weo im̦õn Jeova im lale bwe kõjãm ko ren kilõk im pel̦l̦o̦k ilo iien ko rekkar. (1Kr 9:23-27; 23:1-6) Ijello̦kun jerbalin waj ak lale kõjãm, jet iaan rein rar bar loloodjake jabawõt ko me armej ro rar bũkitok bwe ren kõjerbali ilo tampel̦ eo. (2Kñ 12:9; 22:4) Jejjo iien tokãlik, ke bũrij l̦apl̦ap eo etan Jihoiada ear kapit Joash bwe en kiiñ, kar jitõñ jet ri-waj ro ak ri-lale kõjãm ro bwe ren lali kõjãm in tampel̦ eo ñan kõjparok ajri eo Joash jãn Lerooj Atalaia, eo me ej kajjioñ in tõn bõke tũroon eo. (2Kñ 11:4-8) Ke Kiiñ Josaia ear ko̦kkure kabuñ ñan ekjab, ri-lale kõjãm ro rar jipañ ñan julo̦k kein jerbal ko ilo tampel̦ eo me kar kõjerbali ñan kabuñ ñan Baal. Kar tũli men kein ilo nabõjin jikin kweilo̦k eo.—2Kñ 23:4.
Kũbwij Naanin Anij
Kabuñ ilo Wãween eo Em̦ool Enaaj Kal̦apl̦o̦k Am̦ M̦õn̦õn̦õ
10 Jej kabuñ ñan Jeova ñe jej al ippãn doon. (Sam 28:7) Ri-Israel ro rar watõk al bwe ear juon men eaorõk me ej m̦õttan wãween aer kabuñ. Kiiñ Devid ear karõk bwe en wõr 288 ri-Livai ro me rej ri-al ilo tampel̦ eo. (1 Kro. 25:1, 6-8) Rainin, jemaroñ kaalikkar ad yokwe Anij ilo ad al alin nõbar ko. Wãween ainikied ejjab men eo in me el̦aptata an aorõk. L̦õmn̦ak kõn men in: “Elõñ alen kõj aolep jej kõm̦m̦an bõd” ak tũbbo̦k ilo ad kõnnaan, ijoke men in ejjab kabõjrak kõj jãn ad kõnono ilo eklejia eo im ilo jerbalin kwal̦o̦k naan. (Jem. 3:2) Ejja ãindeinl̦o̦k wõt, jejjab aikuj kõtl̦o̦k bwe ad inepata kõn an jab em̦m̦an ainikien ad al en kabõjrak kõj jãn ad al alin nõbar ko ñan Jeova.
M̦AAJ 13-19
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | 1 KRONIKEL 27-29
“Juon Jemãn El̦ap an Yokwe ej Lel̦o̦k Naanin Kakapilõk ñan L̦addik eo Nejin”
Kejbãrok Kadkadin Christian Eo Ad
9 Kamol ñan kwe make mol ko ilo Bible. Kadkadid einwõt ri karejar ro an Jehovah emaroñ mõjnolok elañe ejjab bin an bedbed ion jelãlokjen eo jen Jeje Ko. (Dri Pilippai 1:9, 10) Kajjojo Ri Christian—ajiri ak ritto—ej aikwij kamol ñan e make bwe men eo ej tõmak kake elukkun mol einwõt jej loe ilo Bible. Paul ear rejañ ri tõmak ro mõttan: “Komin melejoñ men ko otemjej; kejbãrok wõt men ko remõn.” (1 Dri Tessalonika 5:21) Ri Christian jodikdik ro me rej mõttan family ko rej mijak Anij rej aikwij melele bwe rejjab maroñ atartar wõt ion tõmak eo an ro jemeir im jineir. Jemen Solomon, David, ear rejañ e bwe en “jela Anij eo an jemõm, im korijer ñõn E kin buru e wãppen.” (1 Kronikel 28:9) Ejjab bwe an Solomon lo wõt wãwen eo jemen ear kalek tõmak eo an ilo Jehovah. Ear aikwij make jelã Jehovah, im ear kõmmane men in. Ear eowore Anij: “Kwon letok ñõn iõ meletlet im jelalokjen bwe in maroñ in drioij dreloñ iman ro dri ailiñ in.”—2 Kronikel 1:10
Jen Karejar Wõt ñan Jeova kõn Aolepen Bũruod
13 Elukkuun alikkar men eo jemaroñ katak jãn waanjoñak in. Jej katak bwe ñan ad karejar ñan Jeova kõn aolepen bũruod ej kitibuj el̦apl̦o̦k jãn ad baj keini ad kweilo̦k im kwal̦o̦k naan. (2 Kronikel 25:1, 2, 27) El̦aññe bũruon juon Kũrjin ej wõnm̦aanl̦o̦k im yokwe men ko an lal̦ in ak “reilikl̦o̦k,” kõtaan eo an ippãn Jeova enaaj pãd ilo kauwõtata. (Luk 17:32) Innem bwe jen karejar ñan Anij kõn aolepen bũruod, jej aikuj “jõjõik men eo e nana” im “eddãp ñan men eo em̦m̦an.” (Rom 12:9; Luk 9:62) Meñe jej lo bwe jet men ko ilo lal̦ in an Setan remaroñ jipañ im kam̦õn̦õn̦õik kõj, ak jej aikuj kõjparok bwe ejjel̦o̦k juon men en kabõjrak kõj jãn ad karejar ñan Anij kõn aolepen bũruod.—2 Korint 11:14; riit Pilippai 3:13, 14.
Kwõn Peran im Kõm̦m̦ane Jerbal eo Am̦
20 Kiiñ Devid ear kakeememej Solomon bwe Jeova enaaj pãd ippãn m̦ae iien enaaj dedel̦o̦k an kalõk tampel̦ eo. (1 Kr. 28:20) Alikkar bwe Solomon ear lukkuun kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn naan kein, innem ear jab ebbeer meñe ear jel̦ã bwe edik im ejjab l̦ap imminene ippãn. Ak ear kwal̦o̦k an lukkuun peran im kõm̦m̦ane jerbal eo, im kõn an kar Jeova jipañe, ear kadedeikl̦o̦k an kalõk tampel̦ eo eaiboojoj ium̦win 7 im jimattan iiõ.
21 Ãinwõt an kar Jeova jipañ Solomon, emaroñ bar jipañ kõj bwe jen peran im kadedeikl̦o̦k jerbal ko ad ilo baam̦le eo ad im ilo eklejia eo. (Ais. 41:10, 13, UBS) Ñe jej kwal̦o̦k ad peran ilo ad kabuñ ñan Jeova, jemaroñ lukkuun lõke bwe enaaj kõjeraam̦m̦an kõj kiiõ im ilo ilju im jekl̦aj. Kõn men in, jen “peran . . . im [jerbal NW].”
Kũbwij Naanin Anij
Jipañ eo M̦õttam̦ Ñe Eitõn Jorrããn Jem̦jerã eo Amiro
Ekar bar wõr ro jet m̦õttan Devid me rar tiljek im rejetake ilo iien ko reppen. Juon iaaer kar Hushai, eo im Baibõl̦ ej n̦aetan “jeran Devid.” (2 Sa. 16:16; 1 Kr. 27:33) Emaroñ kar juon eo me ear jerbal ilo jikin ekajet im ekar m̦õttan Devid. Bareinwõt emaroñ kar bar juon eo me ear bõkto bõktak naanin jiroñ ko rettino an Devid.
Ke l̦eo nejin Devid etan Absalom ear bõk tũroon eo jãn jemãn, elõñ iaan RiIsrael ro rar rejetake. Bõtab Hushai ear rejetake wõt Devid. Ilo iien eo Devid ear ko, Hushai ear etal ippãnl̦o̦k. Devid ear lukkuun bũrom̦õj kõn an kar l̦eo nejin oktak im jum̦aiki, im kõn an kar ro jet m̦õttan me ear lõke er kobal̦o̦k ippãn l̦ein nejin. Bõtab, Hushai ear tiljek wõt ñane ilo an kar likũt mour eo an ilo kauwõtata im kõm̦m̦ane juon men ñan jol̦o̦k Absalom jãn an kiiñ. Hushai ear jab kõm̦m̦ane men in kõnke ej an eddo ãinwõt juon eo ej jerbal ilo jikin ekajet. Bõtab, ear kõm̦m̦ane men in kõnke ear juon eo em̦ool an m̦õttãik Devid.—2 Sa. 15:13-17, UBS; 32-37, UBS; 16:15–17:16, UBS.
M̦AAJ 20-26
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | 2 KRONIKEL 1-4
“Kiiñ Solomon ear Kõm̦m̦ane Juon Pepe Ejjab Mãlõtlõt”
it-1 174 pãr. 5
Jarin Tarin̦ae
Kar je juon jebta ekããl ilo juon bokin jarin tarin̦ae eo an Israel kõn Solomon ke ear tõl. Kar wõr aenõm̦m̦an ilo iien eo ej kiiñ, bõtab ear koorl̦o̦k kidia ko im jariot ko. (Lale JARIOT.) El̦ap an kar wia im bũktok kidia kein jãn Ijipt. Kar aikuj in kalõk aolep jikin kweilo̦k ko ilo jikin ko me Solomon ear irooj ioon bwe en maroñ wõr jikin kein tarin̦ae kein rekããl. (1Kñ 4:26; 9:19; 10:26, 29; 2Kr 1:14-17) Bõtab, Jeova ear jab kõjeraam̦m̦an wãween kõm̦m̦an kein an Solomon, im ãlikin an kar mej im an aelõñ eo jenolo̦k jãn doon ear kõm̦m̦an bwe jarin tarin̦ae eo an Israel en m̦õjn̦o̦l̦o̦k. Ãinwõt an kar Aiseia je: “Jerata ñan Ijipt kõn men in jipañ, im lõke kidia ko, im lõke jariot ko kõn aer lõñ, im ro ri uwe ioon kidia ko bwe rekanooj kajoor, a rejjab reilo̦k ñan Eo Ri-Kwõjarjar in Israel, im jab kappukot Jeova!”—Ais 31:1.
it-1 427
Jariot
Ilo Israel ekar jab l̦ap oran jariot ko ñan tarin̦ae ñan tõre ko an Solomon. Im men in ear n̦ae naanin kakkõl eo an Anij me ej ba bwe kiiñ eo en jab koorl̦o̦k kidia ko, kõnke enaaj ãinwõt ñe aenõm̦m̦an im jokwane eo an aelõñ eo ej atartar ioon men kein. Im kakien in ear kõm̦m̦an joñan aer kõjerbal jariot ko, kõnke kidia ko kar kõjerbali ñan kattõr jariot kein. (Dt 17:16) Ke Samuel ear kakkõl kõn eddo ko me kiiñ ro renaaj kaeñtaane armej ro kaki, ear ba ñan er im ba: “Enaaj bõk ro nejũmi m̦aan, im kõm̦m̦an er ri-lale jariot ko an.” (1Sa 8:11) Ilo an kar Absalom im Adonaija kajjioñ in bõk tũroon eo, kajjojo iaaerro rar kõm̦m̦an bwe en wõr waerro make jariot im rar kõm̦m̦an bwe 50 em̦m̦aan ren ettõr im̦aani erro l̦o̦k. (2Sa 15:1; 1Kñ 1:5) Ke Devid ear bõk anjo̦ ioon kiiñ eo an Zoba, ekar bũki kidia ko 100 me kar kõjerbali ñan kattõr jariot.—2Sa 8:3, 4; 10:18.
Ilo an kar Kiiñ Solomon kõkajoorl̦o̦k jarin tarin̦ae eo an Israel, ekar kal̦apl̦o̦k oran jariot ko ñan 1,400. (1Kñ 10:26, 29; 2Kr 1:14, 17) Kakkobabal̦o̦k ilo Jerusalem, ekar wõr bukwõn ko me rej n̦aetaer bukwõn in jariot me ewõr jikin ko ejejuwaer ñan aer loloodjake aolep kein tarin̦ae kein.—1Kñ 9:19, 22; 2Kr 8:6, 9; 9:25.
Kũbwij Naanin Anij
Katak ko Relap Jen Book In Ruo Kronikel
1:11, 12. Kajitõk eo an Solomon ear kwalok ñan Jehovah bwe bõk meletlet im jelãlokjen kar men ko elaptata an kar kõnan. Jar ko ad ñan Anij ej kwalok ta eo ej bed ilo buruõd. Ej men in meletlet ñan etale ta eo jej jar kake.
M̦AAJ 27–EPRÕL̦ 2
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | 2 KRONIKEL 5-7
“Bũruõ Enaaj Pãd Ijo Iien Otemjej”
w02 11/15 5 pãr. 1
Jab Ebbweer Jãn Ad Kweilo̦k Ippãn Doon
Tokãlik ke Devid ear erom kiiñ ilo Jerusalem, ekar kwal̦o̦k an kõn̦aan ñan kalõk juon im̦õn Jeova me enaaj lel̦o̦k aiboojoj ñan e im enaaj pãd ñan indeeo. Kõnke Devid ear juon rũttarin̦ae Jeova ear ba ñane: “Kwõjjãmin kalõk juon em̦ ñan Eta.” Ijoke Ear kããlõt l̦eo nejin Devid etan Solomon bwe en kalõk tampel̦ eo. (1 Kronikel 22:6-10) Solomon ekar kõm̦m̦ane iien aje eo an tampel̦ eo ilo 1026 B.C.E., ãlikin aer kar kalõk tampel̦ eo ium̦win jimjuon jimattan iiõ ko. Jeova ear buñbũruon kõn m̦wiin im̦õn, im ear ba, “Iar roñjake am̦ jar, im am̦ akwel̦ap, kwaar kõnono im̦aõ; Iar kokkwõjarjar m̦wiin kwaar kalõke, im likũt Eta ie ñan indeeo; im meja kab bũruõ renaaj pãd ie iien otemjej.” (1 Kiiñ 9:3) Toon wõt an kar ri-Israel ro dãpij aer tiljek, Jeova enaaj kar kwal̦o̦k an buñbũruon kõn m̦wiin. Bõtab el̦aññe rej oktak jãn aer kõm̦m̦ani men ko rem̦m̦an, Jeova enaaj jol̦o̦k an buñbũruon kõn m̦wiin im enaaj “rup im m̦adeoñeoñl̦o̦k.”—1 Kiiñ 9:4-9, UBS; 2 Kronikel 7:16, 19, 20.
it-2 1077-1078
Tampel̦
Bwebwenatoun Tampel̦ eo jãn Tõre ko Etto. Tampel̦ in ekar pãd m̦ae iiõ eo 607 B.C.E., ke jarin tarin̦ae eo an Babil̦on ear ko̦kkure ium̦win tõl eo an Kiiñ Nebukadnezar. (2Kñ 25:9; 2Kr 36:19; Jrm 52:13) Kõn an kar aelõñin Israel buñ im jeer ñan kabuñ ko rewaan, Jeova ekar kõtl̦o̦k bwe aelõñ ko ren ko̦kkure Juda im Jerusalem, im ekkã an ri-aelõñ ko ko̦o̦ti m̦weiuk ko ilo tampel̦ eo. Ekar bar wõr iien ko me rar lukkuun kõjekdo̦o̦ne tampel̦ eo. Kiiñ Shaishak jãn Ijipt ekar ko̦o̦te jet m̦weiuk ko jãn tampel̦ eo (993 B.C.E.) ilo raan ko an Rihoboam l̦eo nejin Solomon, tarrin 33 iiõ ãlikin iien aje eo. (1Kñ 14:25, 26; 2Kr 12:9) Kiiñ Esa (977-937 B.C.E.) ekar lukkuun kautiej m̦weo im̦õn Jeova, bõtab ñan kõjparoke Jerusalem ekar kõm̦m̦ane juon men in bwebwe ikijjeen an kar wiaik bũruon Kiiñ Benhedad I jãn Siria, kõn jelba im gold jãn m̦weiuk ko ilo tampel̦ eo, ñan rupe kon̦ eo an ippãn Beasha kiiñ in Israel eo.—1Kñ 15:18, 19; 2Kr 15:17, 18; 16:2, 3.
Kũbwij Naanin Anij
w10 12/1 11 pãr. 7
Ejel̦ã kõn “Bũruon ro Nejin Armej”
Jemaroñ bõk kaenõm̦m̦an jãn jar in an Solomon. Armej remaroñ jab lukkuun mel̦el̦e kõn eñjake ko ad itulowa—‘eñtaan ko ad im bũrom̦õj ko ad.’ (Jabõn Kõnnaan 14:10) Bõtab Jeova ejel̦ã kõn bũruod, im el̦ap an kea kõn kõj. Ad lutõkl̦o̦k aolepen bũruod ñane ilo jar emaroñ kõm̦m̦an bwe en dikl̦o̦k men ko jej eddodo kaki. Baibõl̦ ej ba, “kom̦win likũt ippãn aolepen men ko kom̦ij eddodo kaki, kõnke ej kaorõk kom̦.”—1 Piter 5:7.
EPRÕL̦ 10-16
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | 2 KRONIKEL 8-9
“Ekar Kaorõk Mãlõtlõt”
w99 11/1 20 pãr. 4
Ñe El̦apl̦o̦k Ad M̦õn̦õn̦õ in Lel̦o̦k
Aet, lerooj in Shiba eo ear bar lukkuun l̦ap an kaarmejjeteik iien ko an im kate ñan lol̦o̦k Solomon. Lerooj in Shiba eo emaroñ kar pãd ilo jikin ko me ilo raan kein ej Republic of Yemen, innem e im camel ko an im armej ro rar etal ippãnl̦o̦k rar etal el̦õñl̦o̦k jãn 1,000 m̦ail̦ ko [1,600 km] ñan Jerusalem. Ãinwõt an kar Jesus ba, “ear itok jãn juon jikin ettol̦o̦k.” Etke lerooj in Shiba eo ear kõm̦m̦an apañ ñan e make? Ear kõm̦m̦ane men in kõnke en maroñ “roñjake naan ko rekapeel an Solomon.”—Luk 11:31.
w99 7/1 30 pãr. 4-5
Lol̦o̦k eo me Ear Lukkuun Wõr Tokjãn
Ilo juon iien me Baibõl̦ ejjab kwal̦o̦k kake, lerooj eo ear tõpar Jerusalem kõn “elõñ armej ippãn, im ewõr kamel̦ rar ineek tok spice ko, im elõñ gold, im dekã ko raorõk.” (1 Kiiñ 10:2a) Jet rej ba bwe ‘armej rein ippãn’ ej kitibuj rũttarin̦ae ro me rej tõl im apare tũreep eo. Jemaroñ mel̦el̦e kõn men in, kõnke lerooj eo ear juon eo eutiej im ekajoor im ear bõk ippãnl̦o̦k m̦weiuk ko me joñan aorõkier ej joñoul milien tal̦a.
Ak keememej bwe Lerooj eo ear roñ kõn buñbuñ eo an Solomon “kõn etan Jeova.” Mel̦el̦ein bwe tũreep in ear jab baj juon tũreep in peejnej wõt. Ak ear alikkar bwe unleplepin an kar lerooj eo kõm̦m̦ane tũreep in ej ñan roñjake mãlõtlõt eo an Solomon—im bõlen ñan bar katak juon men jãn Anij eo an, Jeova. Kõnke lerooj eo emaroñ kar itok jãn menmenbwij eo an Shem ak Ham, ro me rar ri-kabuñ ñan Jeova, emaroñ kar lukkuun kõn̦aan jel̦ã kõn kabuñ eo an ro jibwin im jim̦m̦aan.
w99 7/1 30-31
Lol̦o̦k eo me Ear Lukkuun Wõr Tokjãn
Joñan an lerooj eo an Shiba kanooj bwilõñ kõn mãlõtlõt im m̦weiie eo an Solomon im aelõñ eo an, ear “[ejjel̦o̦k an ippãn, NW, ftn.].” (1 Kiiñ 10:4, 5, UBS) Jet rej ba men in bwe emaroñ mel̦el̦ein bwe lerooj eo ear lukkuun bwilõñ. Juon ri-mãlõtlõt ear ba bwe ear l̦otl̦o̦k! Meñe ãindein, ak lerooj eo ear kanooj bwilõñ im l̦o̦kjenaan kõn men eo ear loe im roñ. Ear ba bwe ri-karejar ro an Solomon rar m̦õn̦õn̦õ kõn aer maroñ roñjake mãlõtlõt eo an kiiñ eo, im ear kam̦m̦oolol im nõbar Jeova kõn an kar likũt Solomon ilo tũroon eo. Innem ear lel̦o̦k ñan kiiñ eo menin lel̦o̦k ko el̦ap on̦ãer. Aorõkin aolepen gold ko ear lel̦o̦k emaroñ ilo raan kein tarrin $40,000,000. Solomon ear bar lel̦o̦k menin lel̦o̦k ko ñan lerooj eo “men ko otemjej lio ear kõn̦aan im kajjitõk kaki.”—1 Kiiñ 10:6-13, UBS.
it-2 990-991
Solomon
Ãlikin an kar lerooj eo loe aiboojojin tampel̦ eo im m̦weo im̦õn Solomon, tebõl̦ eo an, wãween aer ajej dãn ko limen kiiñ eo im nuknuk ko an ri-ajej ro, im bareinwõt aer kõm̦m̦ani menin katok ko ilo tampel̦ eo, ear “[ejjel̦o̦k an ippãn, NW, ftn.].” Innem ear ba “Men ko iar roñ reddik jãn joñan men kein ij loi; Am̦ mãlõtlõt im am̦ m̦weiie, rel̦l̦ãl̦o̦k jãn joñan aõ kar roñ.” Innem ear wõnm̦aanl̦o̦k wõt im ba bwe em̦õn̦õn̦õ ri-karejar ro me rej jerbal ñan kiiñ in. Ikijjeen aolep men kein ear loi, ear kõm̦m̦an bwe en lel̦o̦k nõbar ñan Jeova Anij, eo me ear kwal̦o̦k yokwe eo an ñan ri-Israel ro ikijjeen an kar kããlõt Solomon bwe en kiiñ ñan ekajet im kõm̦m̦an pepe ko ilo jim̦we im mãlõtlõt.—1Kñ 10:4-9, UBS; 2Kr 9:3-8.
Kũbwij Naanin Anij
it-2 1097
Tũroon
Iaan aolep tũroon ko an ri-tõlin Israel ro, tũroon eo me el̦aptata kõmel̦el̦ein ej tũroon eo Solomon ear kõm̦m̦ane. (1Kñ 10:18-20; 2Kr 9:17-19) Tũroon in emaroñ kar pãd ilo “[Ettõñaak eo an Tũroon eo, NW],” juon iaan m̦õko me rar jutak ilo Tol̦ Moraia ilo Jerusalem. (1Kñ 7:7) Kar ‘juon tũroon el̦ap kõm̦m̦an jãn ivory, im kar n̦a kilin kõn gold erreo im ewõr juon m̦õttan doulul itulikin im ear wõr jikin pã ko ie.’ Meñe ivory emaroñ kar men eo wõt me rar kõm̦m̦ane jea eo an kiiñ eo kake, ak rar l̦oor wãween aer kar kõm̦m̦ane tampel̦ eo im men in emaroñ kar kaalikkar bwe ear kõm̦m̦an jãn al̦al̦, im kar n̦akilin kõn gold im kainõknõke tõrerein kõn ivory. Ñan armej ro me rej lale im kalimjek tũroon in, renãj kar l̦õmn̦ak bwe aolepen ej kõm̦m̦an jãn ivory im gold. Ãlikin an Baibõl̦ kwal̦o̦k kõn jikinuwe ko jijino me rej wanlõñl̦o̦k ñan tũroon eo, ej wõnm̦aanl̦o̦k wõt im ba bwe ewõr ‘ruo l̦aiõn rej jutak epaake jikin pã ko. Im ewõr joñoul ruo l̦aiõn rej jutak ilo jabõn jikinuwe ko, jijino ilo juon jabõn im jijino ilo jabõn eo juon.’ (2Kr 9:17-19) Ekkar im jim̦we bwe l̦aiõn ko ren kõkkar kõn maroñ eo ñan tõl. (Jen 49:9, 10; Rev 5:5) L̦aiõn ko 12 ilo jikinuwe eo remaroñ kar jitõñl̦o̦k ñan bwij ko 12 bwijjin Israel, eo im emaroñ kõkkar kõn aer kwal̦o̦k kautiej im rejetake ri-tõl eo an tũroon in. Ear wõr juon eran neen tũroon eo me ear kõm̦m̦an jãn gold. Ikijjeen kõmel̦el̦e kein an tũroon in me kõm̦m̦an jãn ivory im gold—an utiej, im an libobo kõn m̦õttan nuknuk ko an kiiñ, im an wõr annañin l̦aiõn ko itum̦aan—ejjel̦o̦k juon tũroon ekar ãinwõt tũroon in ilo tõre ko, meñe ear wõr kein kam̦ool ko jet me rũmmãlõtlõt ro rar kũb im loi, im meñe ewõr kein kam̦ool ko rej kwal̦o̦k ilo jiña ko ilo menin etto ko (monuments), ak ilo jeje in etto ko (inscriptions). Ãinwõt an eo me ear loe im m̦ool an etale ba: “Ejjel̦o̦k juon tũroon enañin kar ãinwõt in ilo jabdewõt aelõñ.”—2Kr 9:19, UBS.
EPRÕL̦ 17-23
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | 2 KRONIKEL 10-12
“Bõk Tokjãn jãn Naanin Tõl ko Remãlõtlõt”
Anij Emaroñ kar Buñbũruon Ippãn
Ear jab pidodo pepe eo Rihoboam ear aikuj kõm̦m̦ane. El̦aññe ear kõm̦m̦an ekkar ñan kõn̦aan ko an armej ro, e im baam̦le eo an ekoba ro rar jokwe ilo m̦weo im̦õn kiiñ eo, remaroñ kar aikuj luuji jet iaan jeraam̦m̦an ko ewõr ippãer im rar lukkuun imminene kaki. Bõtab, el̦aññe ear jab roñjake armej ro, remaroñ kar jum̦ae e. Innem, ta eo Rihoboam ear kõm̦m̦ane? M̦oktata, ear kappok naanin kakapilõklõk ippãn em̦m̦aan ro rerũtto me rar bar jipañ jemãn, im rar ba ñane bwe en roñjake armej ro. Ak tokãlik, Rihoboam ear etal im kõnnaan ippãn ro rar dettan wõt e im pepe ñan l̦oore naanin kakapilõklõk eo aer. Kõn men in ear nana an kõm̦m̦an ñan armej ro im ear ba ñan er: “Jema ear likũt ine ko reddo ioom̦i; ak ña inaaj kaddouk l̦o̦k. Ear deñl̦o̦ke kom̦ kõn juon ra, ak ña inaaj deñl̦o̦ke kom̦ kõn juon al̦al̦!”—2 Kr. 10:6-14, UBS.
w01 9/1 28-29
Wãween Kwõmaroñ Kõm̦m̦ani Pepe ko Rem̦m̦an
Jeova ej bareinwõt letok ro rerũtto ilo tõmak ilo eklejia eo, ro me jemaroñ etale im bwebwenato kõn pepe ko ad ippãer. (Epesõs 4:11, 12) Ak ilo ad kappok jipañ jãn ro jet, jejjab aikuj arin ro me rej kepaak elõñ armej m̦ae iien rej loe juon eo me ej kwal̦o̦k uwaak eo me rekõn̦aan roñ. Innem, rej l̦oore uwaak eo an armej eo. Jej aikuj bareinwõt keememej joñak in kakkõl eo an Rihoboam. Ke ear aikuj kõm̦m̦ane juon pepe el̦ap an aorõk, ear bõk naanin tõl ko relukkuun em̦m̦an jãn em̦m̦aan ro rerũtto me eto aer kar jerbal ippãn jemãn. Ijoke, ijello̦kun an kar l̦oore naanin tõl kein aer, ear bõk jipañ jãn likao ro reddikl̦o̦k me rar rũttol̦o̦k ippãn. Ilo an kar l̦oore naanin tõl kein an rein reddik, ear kõm̦m̦ane juon pepe elukkuun nana im kõn men in ear jako juon m̦õttan el̦ap ilo aelõñ eo an.—1 Kiiñ 12:1-17.
Ñe jej kappukot naanin tõl im kakapilõk ko, jej aikuj kepaak ro me el̦ap imminene ippãer ilo mour, el̦ap aer jel̦ã im mel̦el̦e kõn Jeje ko, im bareinwõt el̦ap aer kautiej naanin tõl ko rejim̦we jãn Baibõl̦. (Jabõn Kõnnaan 1:5; 11:14; 13:20) Ñe ewõr ad maroñ, bõk iien ñan kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn naanin kakapilõk ko me renãj aikuj jerbal ñan pepe eo ad im kõn aolep mel̦el̦e ko jaar bũki. Ilo ad jino lo an alikkarl̦o̦k mel̦el̦e ko jãn Naan ko an Jeova, enaaj alikkarl̦o̦k ad loe pepe eo ejim̦we ñan kõj.—Pilippai 4:6, 7.
it-2 768 pãr. 1
Rihoboam
Wãween in me ear kwal̦o̦k an Rihoboam utiej bũruon, ear lukkuun kõjenolo̦k enañin aolep armej ro. Bwij ko wõt rar wõnm̦aanl̦o̦k im rejetake m̦weo im̦õn Devid kar Juda im Benjamin, ak bũrij ro im ri-Livai ro jãn aelõñ kein ruo jim̦or, im bareinwõt kajjojo iaan armej ro jãn bwij ko joñoul, rar bar kwal̦o̦k aer rejetak m̦wiin.—1Kñ 12:16, 17; 2Kr 10:16, 17; 11:13, 14, 16.
Kũbwij Naanin Anij
it-1 966-967
Koot Ãinwõt Tim̦on̦ Ro
Naan ko an Joshua ilo Joshua 24:14 rej kwal̦o̦k bwe em̦õj an kar kabuñ ko rewaan jelõt ri-Israel ro itok wõt jãn tõre eo me rar pãd ilo aelõñin Ijipt, ak Ezekiel ear kaalikkar bwe kõm̦m̦an kein me rej bũki jãn ri-peikan ro rar wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kaeñtaan er ium̦win elõñ iiõ ko tokãlik. (Ezk 23:8, 21) Kõn wõt un in, jet rũmmãlõtlõt ro (scholars) rej l̦õmn̦ak bwe kien eo me kar lel̦o̦k ñan ri-Israel ilo ãne jem̦aden, ro me ej bõbraiki er jãn aer ‘kõm̦m̦an katok ko ñan koot kom̦aan ko’ (Lv 17:1-7) im an kar Jeroboam ‘kããlõt ñan e, bũrij ro ñan jikin ko reutiej, im ñan koot kom̦aan ko, im koon in kau ko ear kõm̦m̦ani,’ (2Kr 11:15) emaroñ kar kaalikkar bwe ear wõr jet wãween kabuñ ñan koot ko ibwiljin ri-Israel ro ãinwõt an kar lukkuun l̦ap aer kõm̦m̦ane ilo Ijipt, el̦aptata ilo jikin ko iturõkin Ijipt. Herodotus (II, 46) ej ba bwe tõmak eo an ri-Grik ro ilo anij rein Pan im satyrs ear jebar im wal̦o̦k jãn kabuñ ko rewaan ilo Ijipt, anij rein me el̦ap mour ettoon ippãer im ewõr doon i bõraer, ewõr aer tail in koot, im neen koot. Jet rej ba bwe kain anij rot in me jimattan armej im jimattan menin mour ej wãween aer kõn kar pijaikl̦o̦k Setan ilo wãween eo me ewõr an tail, ewõr doon bõran, im neen koot, juon m̦anit el̦ap ibwiljin ro me rej ba er Kũrjin ilo tõre ko ãlikin wõt an buñ kien eo an Rom (Dark Ages).
Bõtab ejjab lukkuun alikkar kar kain anij rot kein me “rekool̦ol̦” (seʽi·rimʹ). Ilo an jet armej l̦õmn̦ak bwe men kein rej lukkuun m̦oolin ekjab ilo wãween ak jekjekin koot, men in ejjab lukkuun alikkar, im ejjel̦o̦k kein kam̦ool ilo eoon ko jet ilo Baibõl̦ me rej kaalikkar men in. Naan eo me rekõn kar kõjerbale emaroñ kar baj kaalikkar wõt bwe ilo l̦õmn̦ak eo an ro me rar kabuñ ñan anij kein rewaan, anij kein re-jekjekin koot ak rekool̦ol̦ paotokier. Ak aer kõjerbal koot ilo wãween in, emaroñ kar mel̦el̦ein bwe rej kwal̦o̦k aer kõnanaik aolep ekjab ko, ak men ko rej kõjerbali ñan kabuñ ñan ekjab, ãinwõt naan eo rej kõjerbale ñan ekjab ilo elõñ eoon ko ej itok jãn juon naan me ej mel̦el̦ein “kũbween menninmour, (dung pellets)” bõtab ejjab mel̦el̦ein bwe ekjab ko rekar kõm̦m̦an jãn kũbwe.—Lv 26:30; Dt 29:17.
EPRÕL̦ 24-30
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | 2 KRONIKEL 13-16
“Atartar Ioon Jeova—Ñããt?”
Likao Ro—Ewi Wãween Am̦ Maroñ Kate Eok bwe Ro Jet Ren Lõke Eok?
12 Ke Kiiñ Esa ear juon likao, ear ettã bũruon im peran. Ñan waanjoñak, ke ear bõk jikin jemãn, etan Ebaija, Esa ear jino ko̦kkure ekjab ko. Ear bareinwõt “jiroñ Juda bwe ren kappukot Jeova, Anij an ro jim̦m̦aer, im bwe ren pokake kien eo im naanin kaiñ eo.” (2 Kro. 14:1-7) Im ke ri-Itiopia eo etan Zira ear itõn tarin̦aeik Juda kõn 1,000,000 rũttarin̦ae ro, ilo mãlõtlõt Esa ear reilo̦k ñan Jeova im kajjitõk jipañ jãne, ilo an ba: “Jeova, ejjel̦o̦k rijjipañ a kwe wõt, ikõtaan eo ekajoor im eo ejjel̦o̦k an kajoor. Kwõn jipañ kõm, O Jeova amwõj Anij, bwe kõmij lõke eok.” Naan kein remmejaja rej kwal̦o̦k kõn joñan an kar Esa lukkuun lõke maroñ eo an Jeova ñan lo̦mo̦o̦ren e im armej ro an. Esa ear lõke Jemãn ilañ, im “Jeova ear m̦an ri-Itiopia [ro].”—2 Kro. 14:8-12.
Likao Ro—Ewi Wãween Am̦ Maroñ Kate Eok bwe Ro Jet Ren Lõke Eok?
13 Ejjel̦o̦k pere kwõmaroñ errã bwe ñan jelm̦ae juon jarin tarin̦ae me 1,000,000 uwaaer, ej juon wãween el̦ap an pen, ijoke Esa ear lo tõprak im anjo̦ ioon wãween in epen. Bõtab, ekabũrom̦õjm̦õj bwe tokãlik ke Esa ear bar iioon juon wãween me edikl̦o̦k an pen, ear jab reilo̦k ñan Jeova bwe en jipañe. Ke kiiñ eo enana an Israel etan Kiiñ Beasha ear kaamijake, Esa ear reilo̦k ñan kiiñ eo an Siria ñan jipañe. Pepe in ear tõll̦o̦k e ñan jorrããn! Ikijjeen ri-kanaan eo an Jeova etan Hananai, Ear ba ñan Esa: “Kõn am̦ kar lõke kiiñ in Siria, im kwaar jab lõke Jeova am̦ Anij, innem jarin tarin̦ae an kiiñ in Siria rar ko jãn ilo peim̦.” Ilo m̦ool, jãn iien in m̦aanl̦o̦k, ear emmakijkij an Esa iioon tarin̦ae. (2 Kro. 16:7, 9; 1 Kñ. 15:32) Ta eo jej katak jãn men in?
Likao Ro—Ewi Wãween Am̦ Maroñ Kate Eok bwe Ro Jet Ren Lõke Eok?
14 Kwõn kõttãik wõt bũruom̦ im wõnm̦aanl̦o̦k wõt im atartar ioon Jeova. Ke kwaar peptaij, kwaar kwal̦o̦k bwe kwõj lukkuun tõmak im lõke Jeova. Im Jeova ear m̦õn̦õn̦õ in lewaj ñan eok jeraam̦m̦an eo ñan erom uwaan baam̦le eo an. Men eo eaorõk kiiõ ej ñan wõnm̦aanl̦o̦k wõt im atartar ioon Jeova. Alikkar bwe emaroñ pidodo ñan atartar ioon Jeova ilo iien ko me kwõj aikuj kõm̦m̦ani pepe ko el̦ap aer aorõk, bõtab ta kõn iien ko jet? Elukkuun aorõk bwe kwõn lõke Jeova ilo iien ko kwõj kõm̦m̦ani pepe ko, ekitibuj pepe ko ikijjeen menin kam̦õn̦õn̦õ ko, jikin jerbal, im mejãnkajjik ko am̦! Jab atartar ioon jel̦ãl̦o̦kjen̦ eo am̦ make. Ijello̦kun am̦ ãindein, kwõn pukot naanin kakapilõk ko jãn Baibõl̦ me rekkar ñan wãween eo kwõj iioone, innem kwõn jerbali naanin tõl kein. (JK. 3:5, 6) El̦aññe kwõj kõm̦m̦ani men kein, kwõnaaj kam̦õn̦õn̦õik Jeova im men in enaaj kõm̦m̦an bwe ro ilo eklejia eo ren lõke eok.—Riit 1 Timote 4:12.
Kũbwij Naanin Anij
Karejar ñan Jeova kõn Aolepen Bũruom̦!
7 Kõj kajjojo jemaroñ etale kõj make im lale ñe jej karejar ñan Jeova kõn aolepen bũruod. Jemaroñ kajjitõk ippãd make, ‘Ij ke kate eõ ñan kabuñbũruon Jeova, jojomare kabuñ eo em̦ool, im kõm̦m̦an bwe en erreo wõt ilowaan eklejia eo?’ L̦õmn̦ak m̦õk kõn joñan an Esa kar aikuj peran ñan an maroñ jol̦o̦k lel̦l̦ap eo jibwin etan Meaka jãn an lerooj. Jet iien, jemaroñ aikuj bar peran ãinwõt kar Esa. Ñan waanjoñak, ta el̦aññe juon iaan ro uwaan baam̦le eo am̦ ak juon m̦õttam̦ kwõlukkuun epaake, ear kõm̦m̦ane juon men enana im ej aikuj bukwel̦o̦k kõnke ejjab kõn̦aan oktak? Kwõnaaj ke bõjrak jãn am̦ kõm̦m̦ao ippãn? Ta eo kwõnaaj kõm̦m̦ane?