Men eo Jehovah Ej Kanan Kake Lok Iman Ej Jejjet Kitien
“ÑA Anij, im ejelok bar juõn; Ña Anij, im ejelok einwõt: im Ij kwalok jemlokõn jen jinoin, im jen ien moktata, men ko jañin kõmõne.” (Aiseia 46:9, 10) Jehovah, eo emaroñ jejjet an kanan kin ilju im jeklaj, ej ba.
Jab maroñ eo an armij ñan kanan kin ilju im jeklaj ebuñbuñ ibelakin lalin. Kinke Bible eo ej juõn book in kanan en kar aikwij kamakit aolep ro rej kabukõt mol eo ñan air etale kein kamol ko bwe Bible eo ej an Anij. Jen lemnak kin jet kanan ko ilo Bible me emwij kadede an jejjet kitieir.
Jukjuk Im Bed ko ilo Ien ko Etto
Anij ear kanan lok iman bwe Babylon enaj kar jako ñan indio im bwe Edom, Moab, im Ammon, renaj kar jeebeplok bareinwõt. (Jeremiah 48:42; 49:17, 18; 51:24-26; Obadiah 8, 18; Zephaniah 2:8, 9) Jako eo an armij rein einwõt kumi in armij ro emol air bed rej kamol bwe elukkun jejjet Nan in kanan ko an Anij.
Emol, juõn emaroñ akwel im ba bwe jabdewõt armij emaroñ kanan lok iman kin juõn ailiñ, meñe ekajur, bõtab ilo jemlokin enaj jako. Ak nan in iakwelel in ej kajekdon kein kamol eo eaorõk bwe Bible eo ear letok elõñlok tibdikin kamelele ko. Ñan wanjoñok, ear letok tibdikin kamelele ko kin wãwen naj kar kokkure ailiñ in Babylon. Bible eo ear kanan lok iman bwe Ri Mede ro renaj kar bõk anjo ion ailiñ in, me ri tarinae ro air renaj kar bed iumin iroij eo an Cyrus, im bwe renaj kõmõrãiki river ko me rej kabol jikin kwelok in.—Aiseia 13:17-19; 44:27–45:1.
Bible eo ear jab kanan bwe aolep ailiñ ko ak armij ro kar bõk anjo ioir renaj kar jako ñan indio. Jen men in, ilo an kanan lok iman kin jeebeplok eo an ailiñ in Jerusalem ikijen Ri Babylon ro, Anij ear ba bwe juõn ien jikin kwelok in Jerusalem enaj bar jeblak, meñe ear juõn kien an ailiñ in Babylon bwe ejjab kanemkwoj ri kamakoko ro an. (Jeremiah 24:4-7; 29:10; 30:18, 19) Men in ear jejjet kitien, im ro bwijin Ri Jew ro rej wõnmanlok im mour einwõt juõn kumi in armij ro rej bed ñan rainin.
Bareinwõt, Jehovah ear kanan lok iman bwe naj kar kokkure Egypt einwõt juõn lal ekajur ak “tokelik, armij renaj bar jokwe ilo Egypt einwõt kar mokta.” Tokelik, ailiñ in me ear kajur ilo ien ko etto enaj kar “[erom] juõn ailiñ eo emõjno.” (Jeremiah 46:25, 26; Ezekiel 29:14, 15) Men in ear bar mol. Bareinwõt, Jehovah ear kanan lok iman bwe naj kar kokkure Greece einwõt juõn lal ekajur, ak ear jab ba bwe ailiñ in enaj kar jako ñan indio. Ta eo jej katak jen jako eo an jukjuk im bed ko etto Jehovah ear kanan lok iman kin jeebeplok eo air im kin ko jet rar ellã im mour me ear jab kanan kaki bwe naj kajeebeplok ir? Men in ej katakin kij bwe kanan ko ilo Nan in Anij remol im jemaroñ liki.
Tibdik ko Rekabwilõñlõñ
Einwõt kar ba lok iman, Jehovah ear letok elõñ tibdik in kamelele ko kin wãwen naj kar kajeebeplok jikin kwelok eo an Babylon. Eindeinlok wõt, ilo kanan eo kin jeebeplok eo an Tyre, book in Ezekiel ear ba bwe renaj kar joloki worwor in dekã ko an, alal ko, im menoknok ko ie “ilojet.” (Ezekiel 26:4, 5, 12) Kanan in ear jejjet kitien ilo 332 B.C.E. ke Alexander eo Elap ear kõmman bwe jar in tarinae eo an ren kajerbal men ko jen jikin kwelok eo ear bõk anjo ion ñan kalek juõn ial lok ñan juõn ene me ej bed ilo Tyre, im kin men in rar anjo ion ailiñ in bareinwõt.
Kanan eo kar je ilo Daniel 8:5-8, 21, 22 im 11:3, 4 rej bareinwõt letok tibdik in kamelele ko rekaitoktoklimo kin “[king] in Greece” eo elap im ejej uan. Iroij in enaj kar jako ilo ien eo ailiñ eo an elukkun kajur, im ailiñ eo an enaj kar ajej ñan emen ian ri utiej ro an ak eban itok jen ro bwijin. Elõñlok jen 200 yiõ ko elikin kar je kanan in, Alexandar eo Elap ear erom king in ekajur. Bwebwenato ko an armij rej ba bwe ear mij ilo juõn ien ejidimkij im bwe ailiñ eo an ear jujen wõt jebel ñan emen ian ri utiej ro an—jab ñan ro bwijin.
Ro rej notaik Bible eo rar ba bwe bõlen kar jeje kanan in elikin an kar walok ien eo. Bõtab, bar lale mõk ilo bwebwenato eo ilõñ kar kwalok kake ilo book in Daniel. Ñe jej lale kanan eo, tibdik ko ie rekabwilõñlõñ. Ak elañe jej lale bwebwenato an armij einwõt ñe ej juõn kanan, ejjab alikar ke an dik tibdik ko kin kein kamol ko ñan rejetake men eo rej ba? Elañe juõn ri etao, eo ear mour elikin Alexander, ear kajeoñ kaitoklimoen ro rej read kin juõn kanan, etke ear jab kobaik melele eo bwe elikin wõt mij eo an Alexander, ruo ian ladik ro nejin rar kajeoñ in kajutak ailiñ ko air ak rar mõn ir? Etke ear jab kwalok bwe enaj kar bõk elõñ yiõ ko mokta jen an ri utiej ro emen iroij ion mõttan ko kajjojo ilo ailiñ eo an Alexander? Ilo mol, etke ear jab kwalok etan king eo elap im ri utiej ro emen an?
Nan in notaik eo bwe kar je kanan eo ilo Bible elikin an ien eo kar lukkun walok ej juõn ennan etto an bed im ejjab mol. Ennan in ej an armij ro me rar beek bwe ejelok juõn emaroñ kanan kin ilju im jeklaj ak rar jab etale kein kamol eo mokta. Kin air abwin tõmak bwe Bible eo ej Nan in Anij, rej eñjake bwe rej aikwij in kamelele men otemjej jen ekkar ñan wãwen lemnak eo an armij. Mekarta, ilo meletlet Anij ear kakõrmol ilo joñan eo ebwe kin tibdikin melele ko ñan kamol bwe kanan ko ilo Bible rej an.a
Kanan ko ilo Bible remaroñ kakajur tõmak eo am elañe kwoj bõk ien ñan kalmenlokjen kin tibdikin kanan ko im jejjet in kitieir. Etke kwojjab kõmman juõn ien ñan katak kin kanan ko ilo Bible? Chart ko ilo page 343 ñan 346 ilo book eo “All Scripture Is Inspired of God and Beneficial” (“Jeje Ko Otemjej Emwij Letok Kin Kakõrmol an Anij, Ej Bareinwõt Or Tokjeir”) emaroñ jibañ yuk kin men in.b Elañe kwoj lor nan in jiroñ in, kwon kõmmane kin mejenkajjik eo ñan kakajurlok tõmak eo am. Jab kakaiuriur kake, ilo am baj readi aolepen katak eo. Jen an eindein, kwon kalmenlokjen kin mol eo bwe jabdewõt men Jehovah ej kanan kake lok iman enaj jejjet wõt kitien.
[Kamelele ko Itulal]
a Ñan lo melele ko relaplok ñan jumae nan in notaik eo bwe kar je kanan ko ilo Bible elikin an walok ien eo, lale page 106-111 ilo book eo Is There a Creator Who Cares About You? (Ewor Ke juõn Ri Kõmanman Ej Kea kin Yuk) jeje in Ri Kennan ro an Jehovah.
b Jeje in Ri Kennan ro an Jehovah.
[Box/Pija ilo page 24]
NAN IN KAIÑI KO KIN MOUR
Eñin bar juõn lemnak ñan lukkun kalmenlokjen kake. Anij eo me ear jimwe an kanan lok iman kin jutak im buñ eo an kajur ko an lal ej bareinwõt Unjen nan in kaiñi ko kin mour. Jet ian men kein rej:
Men eo kwoj jeore kwonaj madmõde.—Dri Galetia 6:7.
Elaplok mõnõnõ ilo lelok jen bõk.—Jerbal 20:35.
Mõnõnõ ej bedbed ion ad kabwe aikwij ko ilo jitõb.—Matu 5:3.
Elañe kwoj jerbale nan in kaiñi kein ilo am mour, kwomaroñ liki bwe renaj bõktok mõnõnõ im jerammõn ñan yuk.
[Pija ko ilo page 22]
Nan in Anij ear kanan lok iman kin jemlokin jukjuk im bed kein . . .
EDOM
BABYLON
. . . ak jab kin jukjuk im bed kein
GREECE
EGYPT
[Etan ro rej kõmman ilo page 22]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.
WHO photo by Edouard Boubat
[Pija ilo page 23]
Alexander eo Elap