Jehova oha hololele ovalininipiki oshinge shaye
“Ondjabi yelininipiko noyokutila Omwene oyo oupuna nefimano nomwenyo.”—OMAYELETUMBULO 22:4.
1, 2. (a) Ongahelipi embo lOilonga tali ulike kutya Stefanus okwa li “omulumenhu [oo] e yadi eitavelo nOmhepo Iyapuki”? (b) Oumbangi washike u li po kutya Stefanus okwa li omulininipiki?
STEFANUS okwa li “omulumenhu [oo] e yadi eitavelo nOmhepo Iyapuki.” Okwa li yo “a yada onghenda neenghono.” E li umwe womovahongwa vonale vaJesus, okwa li ta longo oilongadidiliko noinyengandunge inene mokati kovanhu. Pomhito imwe, ovalumenhu vonhumba ova ya va ka twe eemhata naye, “ndelenee ova nyengwa okutomha eendunge odo Omhepo oyo ye mu popifa.” (Oilonga 6:5, 8-10) Osha yela kutya Stefanus okwa li omukonakoni muwa wEendjovo daKalunga, nokwe di popila a mana mo koshipala shovawiliki vomalongelokalunga Ovajuda vopefimbo laye. Oumbangi waye wa yela oo wa shangwa mOilonga etukulwa eti-7, otau ulike kutya okwa li e na ohokwe inene mokuwanifwa kwelalakano laKalunga.
2 Stefanus ka li a fa ovawiliki vomalongelokalunga, ovo eendodo davo neshiivo lavo le va ninga va kale ve udite ve dule ovanhu vongaho, ye okwa li e lininipika. (Mateus 23:2-7; Johannes 7:49) Nonande okwa li e shii nawa Omishangwa, okwa li a hafa neenghono eshi a pewa oshinakuwanifwa a “yakule poililo,” opo ovayapostoli va dule okulitula mo “meilikano nomeyakulo leendjovo.” Stefanus okwa li e na edina liwa mokati kovamwaxe, nomolwaasho okwa li a hoololwa a kale umwe womovalumenhu vaheyali ve shii okulineekelwa ovo kwa li tava ka ungaunga nokutukula eendja kwakeshe efiku. Okwa tambula ko oshilonga osho nelininipiko.—Oilonga 6:1-6.
3. Euliko la tongomana lolune laKalunga inali longelwa lilipi Stefanus a mona?
3 Oikala yelininipiko yaStefanus nosho oupamhepo waye muwa noudiinini, Jehova okwa li ei wete. Eshi Stefanus a li ta yandje oundombwedi kongudu yovawiliki Ovajuda ve na outondwe mOsanhedrin, ovapataneki vaye “ove mu tala, noshipala shaye osha li sha foshipala shomwengeli.” (Oilonga 6:15) Oshipala shaye osha li sha fa shomutumwa waKalunga, shi na ombili oyo hai di kuKalunga koshinge, Jehova. Konima yokuyandja oundombwedi nouladi koilyo yOsanhedrin, Stefanus okwa mona euliko la tongomana lolune laKalunga inali longelwa. “Ye okwa li e yadi Omhepo Iyapuki, nokwe [lyaamena] keulu ndee ta mono oshinge shaKalunga naJesus e li ofika kolulyo laKalunga.” (Oilonga 7:55) KuStefanus, emoniko olo likumwifi ola koleka vali ondodo yaJesus e li Omona waKalunga noku li Messias. Ola pameka omulininipiki Stefanus nole mu shilipaleka kutya okwa li a hokiwa kuJehova.
4. Jehova oha hololele oolyelye oshinge shaye?
4 Ngaashi emoniko olo la pewa Stefanus tali shi ulike, Jehova oha hololele oohandimwe ovatilikalunga ovo ve lininipika nova lenga ekwatafano lavo naye oshinge shaye nomalalakano aye. Ombibeli otai ti: “Ondjabi yelininipiko noyokutila Omwene oyo oupuna nefimano nomwenyo.” (Omayeletumbulo 22:4) Onghee hano, osha fimanenena tu ude ko osho elininipiko lashili tali ti, nghee hatu dulu okukulika oukwatya oo wa fimana, nonghee hatu mono ouwa moku li ulika meembinga adishe donghalamwenyo.
Elininipiko olo oukwatya oo hau ulikwa kuKalunga
5, 6. (a) Elininipiko oshike? (b) Jehova okwa ulika ngahelipi elininipiko? (c) Otu na okukumwa ngahelipi kelininipiko laJehova?
5 Otashi dulika shi kale tashi kumwifa kovanhu vamwe kutya Jehova Kalunga, omutumbalekwa nomufimanekwa munene meshito alishe oye oshihopaenenwa sha denga mbada shelininipiko. Ohamba David oya ti kuJehova: “Ove wa pa nge oshikelelifo shexupifo, nolulyo loye ola kwatela nge mofika, [nelininipiko, OB-1954] loye olo la nenepeka nge.” (Epsalme 18:36) Mokuhokolola Jehova e li omulininipiki, David okwa longifa oshitya sha dja koshitya shOshiheberi osho tashi ti “okunyongama.” Kakele koshitya “elininipiko,” oshitya shimwe osho she shi pamba osho “elixupipiko.” Onghee hano Jehova okwa ulika elininipiko eshi e lixupipika opo a kale e na ekwatafano nomulumenhu ina wanenena David noku mu longifa e li ohamba omukalelipo waYe. Ngaashi ovelishe yotete yEpsalme 18 tai ulike, Jehova okwa amena nokuyambidida David, e mu mangulula “kovatondi vaye aveshe nomeke laSaul.” Natango, David okwa li e shi shii kutya ounene ile efimano keshe olo tashi dulika a mona e li ohamba ole likolelela kelininipiko laJehova ta katuka onghatu omolwaye. Okudimina kwa tya ngaho okwa kwafela David a kale e lininipika.
6 Ongahelipi shi na sha nafye? Jehova okwa mona kutya osha yuka oku tu honga oshili, notashi dulika e tu pa omaufembanghenda oilonga e likalekelwa okupitila mehangano laye ile tashi dulika e tu longifa meenghedi donhumba opo tu wanife po ehalo laye. Otu na okukala tu udite ngahelipi shi na sha noinima aishe oyo? Mbela katu na okukala twe lininipika? Mbela katu na okukala twa pandula omolwelininipiko laJehova ndele hatu henuka elinenepeko olo tali dulu shili okutwala moshiponga shinene?—Omayeletumbulo 16:18; 29:23.
7, 8. (a) Ongahelipi elininipiko laJehova la ulikwa mokuungaunga kwaye naManasse? (b) Omonghedi ilipi Jehova nosho yo Manasse ve tu tulila po oshihopaenenwa tu shi landule mokuulika elininipiko?
7 Jehova ina ulika ashike elininipiko linene mokukala e na ekwatafano novanhu inava wanenena, ndele okwa ulika yo ehalo lokufila onghenda ovo ve lininipika, ta tumbu po nokuli ile ta toola po ovo tave lininipike. (Epsalme 113:4-7) Pashihopaenenwa, diladila koshinima shi na sha nohamba Manasse yaJuda. Okwa li a longifa nai ondodo ya fimana oyo kwa li e na e li ohamba mokuxumifa komesho elongelokalunga loipupulu, nokwa “ninga shihapu osho inashi yuka momesho Omwene.” (2 Omafimbo 33:6) Xuuninwa, Jehova okwa handukila Manasse mokweefa a kufwe olukalwapangelo laye kohamba yaAssiria. Eshi a li moukwatwa, Manasse “okwa konga onghenda koshipala shOmwene Kalunga kaye nokwe lininipika shili,” onghee Jehova okwe mu shunifa kolukalwapangelo muJerusalem, ndele Manasse “a hepaulula nokutya, Omwene [oYe] Kalunga.” (2 Omafimbo 33:11-13) Heeno, xuuninwa oikala yopamadiladilo yelininipiko yaManasse oya hafifa Jehova, oo naye a ulika elininipiko moku mu dimina po ndele te mu shunifile ouhamba.
8 Ehalo laJehova lokudimina po nosho yo oikala yokulivela ombedi yaManasse otai tu hongo oshilihongomwa sha fimana shelininipiko. Otu na okudimbuluka alushe kutya onghedi oyo hatu ungaunga naavo tashi dulika ve tu nyemateka nosho yo oikala oyo hatu ulike ngeenge twa nyona otai dulu okukuma onghedi omo Jehova ha ungaunga nafye. Ngeenge ohatu dimine po vamwe omanyono avo nehalo ndele hatu dimine omapuko etu nelininipiko, Jehova ota dulu oku tu fila onghenda.—Mateus 5:23, 24; 6:12.
Oshinge shaKalunga osha hololelwa ovalininipiki
9. Mbela elininipiko oli li euliko lounghundi? Shi yelifa.
9 Ndelenee elininipiko nosho yo oukwatya we li pamba kai na okutalwa ko papuko i li euliko lounghundi ile oikala yokupanda osho sha puka. Ngaashi Omishangwa Diyapuki tadi shi ulike, Jehova omulininipiki, ndele oha ulike ehandu li li pauyuki nosho yo eenghono dinenenene peemhito opo sha pumbiwa. Omolwelininipiko laye, Jehova oha yandje nawa elitulemo le likalekelwa kwaavo ve lininipika, ofimbo ha kala kokule naavo ve na ounhwa. (Epsalme 138:6) Ongahelipi Jehova a yandja elitulemo le likalekelwa shi na sha novapiya vaye ovalininipiki?
10. Jehova oha hololele shike ovalininipiki, ngaashi sha ulikwa mo 1 Ovakorinto 2:6-10?
10 Pefimbo laye la wapala nosho yo okupitila moupitilo oo ha longifa okupopya novanhu, Jehova okwa hololela ovalininipiki omauyelele e na sha nokuwanifwa kwelalakano laye. Ouyelele oo ukumwifi ou li natango wa holekwa ovo ve lineekela nounhwa ile va diinina nondudi ounongo ile okudiladila kwovanhu. (1 Ovakorinto 2:6-10) Ndele molwaashi ovalininipiki ova pewa eudeko lashili li na sha nelalakano laJehova, ove linyengifwa ve mu tange molwaashi ova pandula oshinge shaye shikumwifi neenghono.
11. Mefelemudo lotete, ongahelipi vamwe va ulika okuhenelininipiko, naasho osha li ngahelipi shiyahameka kuvo?
11 Mefelemudo lotete, vahapu mwa kwatelwa vamwe ovo kwa li tave liti Ovakriste, kava li ve na elininipiko nova li va pundukifwa kwaasho omuyapostoli Paulus e va hololela shi na sha nelalakano laKalunga. Paulus okwa ninga “omuyapostoli koiwana,” ndele hamolwoukwashiwana waye, ehongo laye, omido daye ile ondjokonona yaye ile yokulonga oilonga iwa. (Ovaroma 11:13, NW) Luhapu, oohandimwe ovo hava diladila pambelela ohava tale ko oinima oyo kutya oyo i na okuufa kutya olyelye Jehova e na okulongifa e li oshilongifo shaye. (1 Ovakorinto 1:26-29; 3:1; Ovakolossi 2:18) Ndelenee Paulus okwa li a hoololwa kuJehova, metwokumwe nouwanghenda waYe nosho yo elalakano laYe li li pauyuki. (1 Ovakorinto 15:8-10) Ovo Paulus a hokolola ve li ‘ovayapostoli vanene,’ nosho yo ovapataneki vakwao, ova anya okutambula ko Paulus nosho yo okutomhafana kwaye okudja mOmishangwa. Okuhenelininipiko kwavo okwe va imba okumona eshiivo neudeko li na sha nonghedi ikumwifi omo Jehova ta wanifa po elalakano laye. Inatu dina nande ile tu tokole ovo Jehova ha hoolola okulongifa va wanife po ehalo laye.—2 Ovakorinto 11:4-6.
12. Ongahelipi oshihopaenenwa shaMoses tashi ulike kutya Jehova oha hokwa ovo ve lininipika?
12 Mepingafano naasho, ope na oihopaenenwa ihapu yomOmbibeli oyo tai divilike nghee ovalininipiki va ulikilwa kanini oshinge shaKalunga. Moses oo a li “omulininipiki unene” e dule ovanhu aveshe, okwa mona oshinge shaKalunga nokwa hafela ekwatafano lopofingo naye. (Numeri 12:3) Omulumenhu oo omulininipiki, oo a kala oule womido 40 e li omufita wongaho woimuna, tashi dulika a kala unene moshitukulwa sha twala exwanga momeva shomuArabia, okwa li a pewa omaufembanghenda mahapu kOmushiti. (Exodus 6:12, 30) Omolwekwafo laJehova, Moses okwa ninga omupopikalelipo nomuunganeki omukulunhu woshiwana shaIsrael. Okwa hafela eenghundafana naKalunga. Okupitila memoniko, okwa mona “ondjelo yOmwene.” (Numeri 12:7, 8; Exodus 24:10, 11) Ovo va li va tambula ko omupiya oo omulininipiki noku li omukalelipo waKalunga ova li yo va nangekwa noupuna. Sha faafana, ohatu ka nangekwa noupuna ngeenge ohatu tambula ko nokudulika komuprofeti munene e dule Moses, Jesus nosho yo ‘komupiya omudiinini nomunaendunge’ oo a nangekwa po kuye.—Mateus 24:45, 46; Oilonga 3:22.
13. Ongahelipi oshinge shaJehova sha hololelwa ovafita ovalininipiki mefelemudo lotete?
13 Oolyelye va ‘minikilwa koshinge shaJehova’ nova shiivifilwa komweengeli onghundana iwa yedalo ‘lOmukulili, oye tuu ou Kristus Omwene’? Kasha li ovawiliki vomalongelokalunga ve na ounhwa ile ovanhu va fimana ovo ve na eendodo dopombada, ndele ovafita ovalininipiki ovo va li “va nangela oimuna yavo oufiku moixwa.” (Lukas 2:8-11, yelekanifa NW.) Oohandimwe ovo kava li va talwa ko va fimana shi na sha nounghulungu wavo noilonga yavo. Ndele Jehova okwa mona kutya ovo va wana nokwe va hoolola oku va shiivifila tete shi na sha nokudalwa kwaMessias. Heeno, Jehova oha hololele oshinge shaye ovalininipiki novatilikalunga.
14. Kalunga oha nangeke noupuna ngahelipi ovalininipiki?
14 Oihopaenenwa oyo otai tu hongo shike? Otai tu ulikile kutya Jehova oha hokwa noha hololele ovalininipiki eshiivo neudeko li na sha nelalakano laye. Oha hoolola oohandimwe ovo tashi dulika inava wanifa po oiteelelwa yonhumba pataleko lovanhu nohe va longifa ve li oupitilo okushiivifila vamwe elalakano laye likumwifi. Osho oshi na oku tu linyengifa tu twikile okukonga ewiliko kuJehova, mEendjovo daye dopaxunganeko nosho yo kehangano laye. Ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova ota ka twikila okushiivifila ovapiya vaye ovalininipiki shi na sha nokuwanifwa kwelalakano laye likumwifi. Omuprofeti Amos okwa ti: “Omwene Kalunga ita ningi sha fimbo ina hololela ovapiya vaye ovaprofeti omhangela yaye.”—Amos 3:7.
Kulika elininipiko nokuhafela okuhokiwa kuKalunga
15. Omolwashike tu na okukendabala tu diinine elininipiko, nongahelipi sha ulikwa shi na sha nohamba Saul yaIsrael?
15 Opo tu kale twa hokiwa kuKalunga alushe, otu na okutwikila okukala ovalininipiki. Molwaashi inashi hala okutya oo e li omulininipiki ota ka kala alushe omulininipiki. Otashi shiiva omunhu a ekeleshi elininipiko ndele ta kwatwa kounhwa nokelitumbaleko, oyo hai twala moilonga yelinenepeko nokutwala moshiponga. Saul oo a li a vaekwa tete e li ohamba yaIsrael, osho naanaa a ninga ngaho. Eshi kwa li opo a hoololwa, okwa li e udite e li ‘omuxupi momesho aye mwene.’ (1 Samuel 15:17) Ndele konima eshi a pangela ashike omido mbali, okwa katuka nounhwa. Okwa li a dina elongekido laJehova li na sha nokuyamba omayambo okupitila momuprofeti Samuel, nokwa konga omalipopilo kutya omolwashike eshi ningila. (1 Samuel 13:1, 8-14) Osho osha li ehovelo loiningwanima oyo ya nyaneka pomutenya filufilu okuhenelininipiko kwaye. Oshidjemo osha li okukanifa omhepo yaKalunga noka li vali a hokiwa kuye, osho xuuninwa sha twala kefyo lififa ohoni. (1 Samuel 15:3-19, 26; 28:6; 31:4) Oshilihongomwa osha yela: Otu na okukendabala tu diinine elininipiko neduliko nokukondjifa oikala yokukala tu wete twa fimana, nokungaha ohatu henuka oilonga keshe yelinenepeko oyo hai twala mokuhahokiwa kuJehova.
16. Ongahelipi okudilonga shi na sha nekwatafano letu naJehova nosho yo novanhu vakwetu tashi dulu oku tu kwafela tu kulike elininipiko?
16 Nonande elininipiko kali li momusholondodo woiimati yomhepo yaKalunga, oli li oukwatya wopakalunga oo u na okukulikwa. (Ovagalati 5:22; Ovakolossi 3:10, 12) Molwaashi ola kwatela mo oikala yopamadiladilo—sha hala okutya, nghee hatu litale ko nosho yo nghee hatu tale ko vamwe—okukulika elininipiko otaku pula eenghendabala da diladilwa nawa. Okudiladila nokudilonga shi na sha nekwatafano letu naJehova nosho yo novanhu vakwetu otaku dulu oku tu kwafela tu kale twe lininipika. Momesho aKalunga, ovanhu aveshe inava wanenena ova fa omwiidi mutalala oo hau kulu oule wokafimbo, ndele tau kukuta. Ovanhu ova fa oshipaxu shongaho shi li mepya. (Jesaja 40:6, 7, 22) Mbela efo limwe lomwiidi oli na etomheno lokukala li na ounhwa molwaashi ashike lile kanini li dule omafo makwao? Mbela oshipaxu oshi na etomheno lokulitada omolwokudula kwasho okunuka shi ye kokule kanini shi dule oipaxu ikwao? Osha nyika oulai nokuli okudiladila ngaho. Onghee hano, omuyapostoli Paulus okwa dimbulukifa Ovakriste vakwao a ti: “Olyelye te ku tula komesho? Noshikwashike eshi u shi kwete, ino shi pewa? Ndele ngenge owe shi pewa, oshike to litange wa fa ino shi pewa?” (1 Ovakorinto 4:7) Okudilonga omishangwa dOmbibeli ngaashi odo, otaku dulu oku tu kwafela tu kulike nokuulika elininipiko.
17. Oshike sha kwafela omuprofeti Daniel a kulike elininipiko, noshike tashi dulu oku tu kwafela tu ninge sha faafana?
17 Omuprofeti Omuheberi Daniel okwa li a talika ko e li “omulumenhu muwa” momesho aKalunga ‘omolwelininipiko’ laye. (Daniel 10:11, 12) Oshike sha kwafela Daniel a kulike elininipiko? Shotete, okwa ulika elineekelo filufilu muJehova mokwiilikana alushe kuye. (Daniel 6:11, 12) Natango, Daniel okwa li omukonakoni wEendjovo daKalunga omuladi nokwa li e na omalinyengotomheno a yuka, oyo ye mu kwafela a yandje elitulemo kelalakano likumwifi laKalunga. Okwa li yo e na ehalo okudimina omaunghundi aye, ndele hayoo ashike oshiwana shaye. Nokwa li yo e na ohokwe shili mokuxumifa komesho ouyuki waKalunga, ndele hayoo waye. (Daniel 9:2, 5, 7) Mbela itatu dulu okulihonga sha moshihopaenenwa sha denga mbada shaDaniel nokukendabala tu kulike nokuulika elininipiko meembinga adishe donghalamwenyo yetu?
18. Efimano lilipi tali ka pewa ovo ve lininipika kunena?
18 Omayeletumbulo 22:4 otaa ti: “Ondjabi yelininipiko noyokutila Omwene oyo oupuna nefimano nomwenyo.” Heeno, Jehova oha hokwa ovo ve lininipika, nondjabi oyo efimano nomwenyo. Konima eshi hanga a efe po okulongela kwaye Kalunga, ndele konima yaasho okudiladila kwaye taku pukululwa kuKalunga, omupsalme Asaf okwa dimina nelininipiko a ti: “Oto endifa nge pamhangela yoye mwene, ndele komesho to ka tambula nge moshinge.” (Epsalme 73:24) Mbela ongahelipi kunena? Efimano lilipi tali ka pewa ovo ve lininipika? Kakele kokuhafela ekwatafano liwa naJehova, otava dulu okuteelela okumona ewanifo leendjovo da nwefwa mo dohamba David tadi ti: “Ovananheni vo otava ka fyuulula edu, ndee tava ka hafela ombili inene.” Kai fi tuu onakwiiwa ikumwifi shili!—Epsalme 37:11.
Oto dimbuluka?
• Ongahelipi Stefanus e li oshihopaenenwa shomulininipiki oo Jehova a hololela oshinge shaYe?
• Omeenghedi dilipi Jehova Kalunga a ulika elininipiko?
• Oihopaenenwa ilipi tai ulike kutya Jehova oha hololele ovalininipiki oshinge shaye?
• Ongahelipi oshihopaenenwa shaDaniel tashi dulu oku tu kwafela tu kulike elininipiko?
[Oshimhungu pepandja 22]
A pama meitavelo ndele omulininipiki
Poshoongalele shOvakonakoni vOmbibeli (va shiivika nawa kunena Eendombwedi daJehova) shomo 1919 moCedar Point, Ohio, mOilongo yaHangana yaAmerika, omunamido 50 J. F. Rutherford, oo kwa li ta pashukile oilonga, okwe liyamba nehafo a yakule ovanashihongi, moku va humbatifa ko komitwalo davo noku va findikila keenduda davo. Mefiku laxuuninwa loshoongalele, okwa hafifa ovapwilikini ovo va li 7 000 neendjovo edi a ti: “Nye omu li ovakalelipo vOhamba yeehamba nOmwene woovene, tamu shiivifile ovanhu . . . ouhamba ukumwifi wOmwene wetu.” Nonande omumwatate Rutherford okwa li omulumenhu e na eitavelo la pama, a shiivika nawa ha popi nomufindo nope he na okutengauka shi na sha naasho a itavela kutya osho oshili, okwa li yo e lininipika shili koshipala shaKalunga, nokwe shi ulika luhapu momailikano aye peenghundafana dopamishangwa dongula moBetel.
[Efano pepandja 19]
Stefanus oo kwa li e shii nawa Omishangwa, okwa tukula oikulya nelininipiko
[Efano pepandja 20]
Oikala yopamadiladilo yelininipiko yaManasse oya hafifa Jehova
[Efano pepandja 22]
Oshike sha ninga Daniel “omulumenhu muwa”?