“Omupiya” oo e li omudiinini nomunaendunge
“Olyelye hano omupiya omudiinini nomunaendunge, omwene waye e mu tula kombada yovapiya vaye?”—MATEUS 24:45.
1, 2. Omolwashike sha fimanenena kufye okumona alushe eendja dopamhepo kunena?
METIVALI omutenya, mo 11 Nisan 33 O.P., ovahongwa vaJesus ova li va pula epulo olo li na eityo la fimanenena kufye kunena. Ove mu pula va ti: “[Oshike] tashi ka kala edidiliko lokukala po kwoye nolexulilo longhalelo yoinima?” Mokunyamukula, Jesus okwa popya exunganeko likonekwedi. Okwa popya shi na sha nefimbo lidjuu loita, leendjala, lomakakamo edu noloudu. Naayo okwa li tai ka kala “ehovelo lefeto lokudala.” Okwa li yo taku ke uya oinima oyo ii unene i dulife oyo. Kali fi tuu etimaumbwile litilifa!—Mateus 24:3, 7, 8, 15-22, yelekanifa NW; Lukas 21:10, 11.
2 Okudja mo 1914, eembinga dihapu dexunganeko laJesus oda wanifwa. ‘Efeto lokudala’ ola hanga ovanhu aveshe filufilu. Ndele nande ongaho, Ovakriste vashili inava pumbwa okukala va tila. Jesus okwa xunganeka kutya ote ke va pa eendja dopamhepo tadi palula. Molwaashi paife Jesus oku li meulu, ongahelipi a ninga elongekido opo tu mone eendja dopamhepo oku kombada yedu?
3. Omalongekido elipi Jesus a ninga opo tu mone “oikulya pefimbo la wapala”?
3 Jesus okwa ulika kutya enyamukulo kepulo olo olilipi. Momukokomoko wexunganeko laye linene, okwa pula a ti: “Olyelye hano omupiya omudiinini nomunaendunge, omwene waye e mu tula kombada yovapiya vaye, e va pe oikulya pefimbo [la wapala, NW]?” Opo nee okwa ti: “Omupiya ou e nelao, omwene waye nge ta aluka ngenge te mu hange a ninga ngaha. Oshili handi mu lombwele: Oye te mu ningi elenga loinima yaye aishe.” (Mateus 24:45-47) Heeno, otapu kala “omupiya” oo a nangekwa po opo a yandje eendja dopamhepo, “omupiya” oo ta kala e li omudiinini nomunaendunge. Mbela omupiya oo okwa li ta ka kala omunhu umwe aeke, oohandimwe ovo tave lipingene po mokweendela ko kwefimbo ile okwa li sha shimwe shi lili? Molwaashi omupiya omudiinini oo ota yandje eendja dopamhepo odo da pumbiwa neenghono, otwa hala okushiiva kutya oye lyelye.
Omunhu umwe ile ongudu?
4. Otu shi shii ngahelipi kutya “omupiya omudiinini nomunaendunge” ita dulu okukala omunhu umwe?
4 “Omupiya omudiinini nomunaendunge” ita dulu okukala omunhu umwe aeke. Omolwashike mbela? Omolwaashi omupiya oo okwa hovela okuyandja eendja dopamhepo mefelemudo lotete, nopaendjovo daJesus, omupiya oo okwa li ta ka hangika te shi ningi eshi Omwene te uya mo 1914. Osho ngeno osha pula oilonga youdiinini yomido hanga 1 900 komunhu umwe. Ndele nokuli naMetusala ina kala ko omido di fike opo!—Genesis 5:27.
5. Yelifa kutya omolwashike outumbulilo “omupiya omudiinini nomunaendunge” itau ulike kOmukriste keshe pauhandimwe.
5 Ngeenge osho hasho, mbela outumbulilo “omupiya omudiinini nomunaendunge” otashi dulika u na eityo la mbwalangadja olo tali ulike kOmukriste keshe pauhandimwe? Oshoshili kutya Ovakriste aveshe ove na okukala ovadiinini novanaendunge, ndele Jesus okwa li e na sha shihapu momadiladilo eshi a popya shi na sha ‘nomupiya omudiinini nomunaendunge.’ Otu shi shii ngahelipi? Omolwaashi okwa ti kutya “omwene waye nge ta aluka” ota ka ninga omupiya oo ‘elenga loinima yaye aishe.’ Ongahelipi Omukriste keshe ta dulu okunangekwa po a pashukile oinima “aishe” yOmwene? Itashi shiiva nandenande!
6. Ongahelipi oshiwana shaIsrael sha li sha nunwa okulonga shi li ‘omupiya’ waKalunga?
6 Onghee hano exulifodiladilo olo ashike li li pandunge olo kutya Jesus okwa li ta popi ongudu yOvakriste i li “omupiya omudiinini nomunaendunge.” Mbela otapa dulu ngoo okukala sha osho tashi popiwa shi li omupiya umwe ndele oshi li ongudu? Heeno. Omido omafele aheyali komesho yefimbo laKristus, Jehova okwa ifana oshiwana ashishe shaIsrael shi li “eendombwedi dange” nosho yo ‘omupiya wange, ou nde mu hoolola.’ (Jesaja 43:10) Oshilyo keshe shomoshiwana shaIsrael okudja mo 1513 K.O.P., eshi Omhango yaMoses ya yandjwa, fiyo Opentekoste 33 O.P. osha li oshitukulwa shongudu yomupiya oo. Ovaisrael vahapu kava li ve na ombinga ya yukilila mokuungaunga noinima yoshiwana ile mokuninga elandulafano lasho loinima yopamhepo. Jehova okwa longifa eehamba, ovatokoli, ovaprofeti, ovapristeri nOvalevi va wanife po oilonga oyo. Ndele shi li oshiwana, Israel osha li shi lile po ounamapangelo waJehova nokwa li shi na okuhepaulula efimano laye mokati koiwana. Omuisrael keshe okwa li e na okukala ondombwedi yaJehova.—Deuteronomion 26:19; Jesaja 43:21; Malakia 2:7; Ovaroma 3:1, 2.
‘Omupiya’ a ekelwashi
7. Omolwashike oshiwana shaIsrael shonale kwa li sha efiwa shi ha kale vali ‘omupiya’ waKalunga?
7 Molwaashi Israel osha li ‘omupiya’ waKalunga omafelemido a pita, mbela osho sha li yo omupiya oo a popiwa kuJesus? Hasho, omolwaashi shinyikifa oluhodi, Israel shonale kasha li shidiinini nokasha li oshinaendunge. Paulus okwa ninga ekwatelokumwe li na sha nonghalo oyo eshi a tofa mo eendjovo daJehova koshiwana osho, a ti: “Omolweni edina laKalunga tali shekwa movapaani.” (Ovaroma 2:24) Doshili, Israel oshe uya fiyo oposhitwa shopombada mondjokonona ile younashibofa washo eshi sha ekelashi Jesus nopomhito oyo Jehova okwe shi ekelashi.—Mateus 21:42, 43.
8. Onaini pa nangekwa ‘omupiya’ a pingene po Israel, nosha ningwa monghalo ya tya ngahelipi?
8 Okuhenoudiinini kwaIsrael e li ‘omupiya,’ kakwa li taku ti kutya ovalongelikalunga ovadiinini itava ka mona vali nandenande eendja dopamhepo. Omafiku 50 konima yenyumuko laJesus, pOpentekoste 33 O.P., ovahongwa 120 lwaapo okwa li va tililwa omhepo iyapuki mondjuwo yopombada muJerusalem. Pomhito oyo opwa li pa dalwa oshiwana shipe. Hano osha wapala eshi okudalwa kwasho kwa li kwa shiivifwa eshi oilyo yasho ya hovela nouladi okuhepaululila ovakalimo vomuJerusalem “oilonga inene yaKalunga.” (Oilonga 2:11) Kungaha, oshiwana osho shipe, oshiwana shopamhepo, osha ninga ‘omupiya’ oo ta kala ta hepaulula oshinge shaJehova koiwana nokuyandja eendja pefimbo la wapala. (1 Petrus 2:9) Osha yeleka eshi oshiwana osho sha ifanwa ‘Israel yaKalunga.’—Ovagalati 6:16.
9. (a) Oolyelye ve li “omupiya omudiinini nomunaendunge”? (b) Oolyelye ve li ‘ovapiya’?
9 Oshilyo keshe ‘shaIsrael yaKalunga’ oshi li Omukriste e liyandja, a ninginifwa nokwa vaekwa nomhepo iyapuki noku na eteelelo lokuya meulu. Onghee hano, outumbulilo “omupiya omudiinini nomunaendunge” otau ulike koilyo aishe yoshiwana shopamhepo osho sha vaekwa nomhepo shi li ongudu kombada yedu pefimbo keshe okudja mo 33 O.P. fiyo opaife, ngaashi ashike Omuisrael keshe a li e na omwenyo pefimbo keshe okudja mo 1513 K.O.P. fiyo opOpentekoste 33 O.P. a li oshitukulwa shongudu yomupiya oyo ya tetekela efimbo lOukriste. Ndele oolyelye ve li ‘ovapiya,’ ovo tava mono eendja dopamhepo okudja komupiya? Mefelemudo lotete O.P., Omukriste keshe okwa li e na eteelelo lokuya meulu. Onghee hano, ovapiya ova li yo Ovakriste aveshe ovavaekwa ve lioohandimwe ndele hangudu. Aveshe, mwa kwatelwa naavo va li ve na eendodo doinakuwanifwa meongalo, ova li va pumbwa eendja dopamhepo okudja komupiya.—1 Ovakorinto 12:12, 19-27; Ovaheberi 5:11-13; 2 Petrus 3:15, 16.
“Keshe tuu ou oshilonga shaye”
10, 11. Otu shi shii ngahelipi kutya oilyo aishe yongudu yomupiya kai na oilonga ya faafana?
10 Nonande ‘Israel yaKalunga’ oshi li ongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge osha pewa oshilonga, oshilyo keshe oshi na yo oinakuwanifwa pauhandimwe. Eendjovo daJesus odo da shangwa muMarkus 13:34 otadi shi yelifa nawa. Okwa ti: ‘Otaku kala ngaashi omunhu a ya koilongo: eshi a fiya po eumbo laye, ndele okwa pa ovanhu vaye epangelo, keshe tuu ou oshilonga shaye, okwa lombwela yo omunangeli woposhivelo a kale a pashuka.’ Onghee hano, oshilyo keshe shongudu yomupiya osha pewa oshilonga—okuhapupalifa oinima yaKristus yokombada yedu. Ohashi wanifa po oshilonga shasho she likolelela keenghono dasho vene nokeemhito odo shi na.—Mateus 25:14, 15.
11 Natango, omuyapostoli Petrus okwa lombwela Ovakriste ovavaekwa vopefimbo laye a ti: ‘Yakulafaneni keshe tuu noshalinghenda e i pewa ngaashi omalenga mawa efilonghenda lopahapu laKalunga.’ (1 Petrus 4:10) Onghee hano, ovavaekwa ove na oshinakuwanifwa shokuyakulafana tava longifa eeshalinghenda odo Kalunga e va pa. Natango, eendjovo daPetrus otadi ulike kutya Ovakriste aveshe kava li tava ka kala ve na eenghono di fike pamwe, oinakuwanifwa ile oufembanghenda wa faafana. Ndele nande ongaho, oshilyo keshe shongudu yomupiya okwa li tashi dulu okuyambidida ekulo loshiwana osho shopamhepo monghedi yonhumba ile yongadi. Ngahelipi mbela?
12. Ongahelipi oshilyo keshe shongudu yomupiya, kutya nee ovalumenhu ile ovakainhu, va yambidida ekulo lomupiya?
12 Shotete, keshe oshilyo osha li shi na oshinakuwanifwa shokukala ondombwedi yaJehova, sha hala okutya okuudifa onghundana iwa yOuhamba. (Jesaja 43:10-12; Mateus 24:14) Okafimbo kanini fimbo ina ya meulu, Jesus okwa lombwela ovahongwa vaye aveshe ovadiinini, ovalumenhu novakainhu, va kale ovahongi. Okwa ti: ‘Indeni hano ka ningeni ovanhu vomoiwana aishe ovalongwa vange, noku va ninginifa medina laXe nolOmona nolomhepo iyapuki, noku va longa okudiinina aishe ei nde i mu lombwela. Ndele tala, Ame ndi li pamwe nanye omafiku aeshe fiyo okexulilo longhalelo yoinima.’—Mateus 28:19, 20, yelekanifa NW.
13. Oufembanghenda ulipi ovavaekwa aveshe kwa li va hafela?
13 Ngeenge kwa monika ovahongwa vape, okwa li hava hongwa noukeka opo va diinine aishe oyo Kristus a lombwela ovahongwa vaye. Konima yefimbo, ovo ve linyenga ohava kala va wana okulonga vamwe. Oilyo yomonakwiiwa yomongudu yomupiya ya dja moiwana ihapu oya li hai pewa eendja dopamhepo tadi palula. Ovakriste aveshe ovavaekwa, ovalumenhu novakainhu, okwa li hava kufa ombinga moshilonga osho va pewa shokuninga ovanhu ovahongwa. (Oilonga 2:17, 18) Oshilonga osho osha li shi na okutwikila okulongwa okudja eshi omupiya a hovela oku i longa fiyo okexulilo longhalelo ei yoinima.
14. Omaufembanghenda okuhonga meongalo okwa li a ngabekelwa oolyelye, novakainhu ovavaekwa ovadiinini okwa li ve shi uditile ngahelipi?
14 Ovavaekwa ovo opo kwa li va ninginifwa ova ninga oshitukulwa shomupiya, ndele kashi na nee mbudi kutya olyelye kwa li e va honga tete, okwa li hava mono omalombwelo okudja koilyo yeongalo oyo ya li ya wana pamishangwa okulonga i li ovakulunhuongalo. (1 Timoteus 3:1-7; Titus 1:6-9) Kungaha, ovalumenhu ovo va nangekwa po okwa li ve na oufembanghenda wokuyambidida ekulo loshiwana osho monghedi ye likalekelwa. Ovakainhu Ovakriste ovavaekwa ovadiinini kava li va handuka molwaashi okuhonga meongalo kwa li ashike oshilonga osho sha pewa Ovakriste ovalumenhu. (1 Ovakorinto 14:34, 35) Ponhele yaasho, okwa li va hafa okumona ouwa moilonga youdiinini yovalumenhu meongalo nokwa li ve na olupandu li na sha nomaufembanghenda oo kwa li a yeulukila ovakainhu, mwa kwatelwa oo wokuudifila vamwe onghundana iwa. Ovamwameme ovavaekwa ovaladi kunena ohava ulike oikala yelininipiko ya faafana, kutya nee ovakulunhuongalo ovo va nangekwa po ovavaekwa ile kave fi ovavaekwa.
15. Oshike sha li odjo inene yeendja dopamhepo mefelemudo lotete, nolyelye a li ta kwatele komesho mokuyandja eendja odo?
15 Eendja dopamhepo da fimana odo kwa li da yandjwa mefelemudo lotete okwa li hadi di odikilila kovayapostoli okupitila meenhumwafo davo nosho yo kovahongwa vakwao ovo kwa li tava kwatele komesho. Eenhumwafo odo va shanga—unene tuu odo di li momambo 27 a nwefwa mo oo e li oshitukulwa shOmishangwa dopaKriste dOshigreka—okwa li hadi litambekidwa komaongalo, nosha yela kutya oda li ekanghameno lokuhonga kwovakulunhuongalo moitukulwa. Monghedi oyo, ovakalelipo vomupiya ova yandja noudiinini kOvakriste ovanashili eendja dopamhepo tadi palula. Ongudu yomupiya yomefelemudo lotete oya li idiinini shi na sha noshilonga osho ya pewa.
“Omupiya” konima yomafelemido 19
16, 17. Ongahelipi ongudu yomupiya ya wanifa po noudiinini oshilonga shayo momido odo da ya fiyo omo 1914?
16 Ongahelipi kunena? Eshi okukala po kwaJesus kwa hovela mo 1914, mbela okwa hanga po ngoo ongudu yOvakriste ovavaekwa oyo kwa li tai yandje noudiinini eendja pefimbo la wapala? Osho naanaa. Ongudu oyo okwa li tai dulu okuyoololwa mo nawa omolwoiimati iwa oyo kwa li tai imike. (Mateus 7:20) Okudja opo ondjokonona oya ulika kutya exulifodiladilo olo ola li li li mondjila.
17 Pefimbo lokuuya kwaJesus, ovapiya 5 000 lwaapo ova li ve lipyakidila nokutandavelifa oshili yOmbibeli. Ovalongi ova li vanini, ndele omupiya okwa longifa eenghedi dihapu dounghulungu opo a tandavelife onghundana iwa. (Mateus 9:38) Pashihopaenenwa, okwa li pa ningwa omalongekido opo omaudifo oikundafanwa yOmbibeli a nyanyangidwe moifokundaneki 2 000 lwaapo. Monghedi oyo, oshili yEendjovo daKalunga okwa li ya hanga ovaleshi omayovi omilongo pefimbo limwe. Natango, opa li pa longekidwa oprograma youle weevili hetatu oyo ya kwatakanifa omafano oluvala nomafano tae linyenge. Omolweulikilo olo la ningwa nounghulungu, etumwalaka lOmbibeli la kwatela mo oinima okudja kehovelo lEshito fiyo okexulilo lOmido Eyovi dEpangelo laKristus, okwa li la udifilwa ovanhu ve dule pomamiliyona omuwoi momanenedu atatu. Onghedi imwe vali oyo kwa li ya longifwa oyo oileshomwa ya nyanyangidwa. Pashihopaenenwa, mo 1914 opa li pa nyanyangidwa eekopi dOshungonangelo 50 000.
18. Onaini Jesus a nangeka po omupiya a pashukile oinima yaye aishe, nomolwashike?
18 Heeno, eshi Omwene a fika, okwa hanga omupiya omudiinini e litula mo mokupalula ovapiya nokuudifa onghundana iwa. Pefimbo opo, omupiya oo okwa li ta ka pewa oinakuwanifwa inene. Jesus okwa ti: “Oshili handi mu lombwele: Oye te mu ningi elenga loinima yaye aishe.” (Mateus 24:47) Jesus osho a ninga mo 1919, konima eshi omupiya a pita mefimbo leyeleko. Ndele omolwashike “omupiya omudiinini nomunaendunge” a pewa oinakuwanifwa inene? Omolwaashi oinima yOmwene okwa li ya hapupala. Jesus okwa li a pewa ouhamba mo 1914.
19. Yelifa nghee eemhumbwe dopamhepo ‘dongudu inene’ da kala tadi filwa oshisho.
19 Oinima oyo oikwashike oyo Omwene oo a ningwa Ohamba a nangeka po omupiya omudiinini e i pashukile? Oinima aishe yaYe yopamhepo oyo i li kombada yedu. Pashihopaenenwa, omido 20 konima yokuningwa ohamba kwaKristus mo 1914, “ongudu inene” ‘yeedi dimwe’ okwa li ya didilikwa mo. (Ehololo 7:9; Johannes 10:16, OB-1954) Ovo kava li oilyo yovavaekwa “yaIsrael yaKalunga,” ndele ovalumenhu novakainhu vomitima da yuka ovo ve na eteelelo lokukala kombada yedu, ovo ve hole Jehova nova hala oku mu longela ngaashi ashike ovavaekwa. Doshili, ova fa va lombwela “omupiya omudiinini nomunaendunge” tava ti: “Ofye twa hala okweenda pamwe nanye, osheshi ofye otwa uda, nokutya Kalunga e li pamwe nanye.” (Sakaria 8:23) Ovakriste ovo opo va ninginifwa ova lya eendja dopamhepo tadi palula da faafana naado hadi liwa kovapiya ovavaekwa, neengudu odo mbali oda kala nokulya poshililo shopamhepo shimwe okudja opo. Inali kala tuu enangeko noupuna koilyo ‘yongudu inene’!
20. Onghandangala ilipi “ongudu inene” ya dana mokuhapupalifa oinima yOmwene?
20 Oilyo ‘yongudu inene’ oye limbwanga mumwe nehafo nongudu yomupiya omuvaekwa mokukala ovaudifi vonghundana iwa. Omolwokuudifa kwavo, oinima yOmwene yokombada yedu oya hapupala noya weda ko koinakuwanifwa ‘yomupiya omudiinini nomunaendunge.’ Eshi omuvalu waavo tava kongo oshili tau hapupala, omatungo manene oinyanyangido okwa li a pumbiwa opo omhumbwe yoileshomwa yOmbibeli i filwe oshisho. Oitaimbelewa yEendombwedi daJehova oya tungwa moilongo ihapu. Ovatumwa ova tumwa va ye ‘fiyo okominghulo dounyuni.’ (Oilonga 1:8) Omuvalu wovahambeleli vaKalunga owa hapupala okudja komayovi atano lwaapo ovavaekwa mo 1914 fiyo wa dula pomamiliyona ahamano kunena, ndele vahapu vomuvo ‘ovomongudu inene.’ Doshili, oinima yOhamba oya hapupula neenghono okudja pokunangekwa po kwayo mo 1914!
21. Omayele avali elipi hatu ka konakona moshitukulwa shetu shekonakono tashi landula?
21 Aishe oyo otai ulike kutya omupiya okwa kala “omudiinini nomunaendunge.” Konima ashike eshi a popya shi na ‘nomupiya omudiinini nomunaendunge,’ Jesus okwa divilika oukwatya oo mokupopya omayele avali: eyele loukadona ovanaendunge noukadona omalai nosho yo eyele loitalenti. (Mateus 25:1-30) Itashi pendula tuu ohokwe yetu! Mbela omayele oo oku na eityo lashike kufye kunena? Ohatu ka konakona epulo olo moshitukulwa tashi landula.
Oto ti ngahelipi?
• Oolyelye ve li “omupiya omudiinini nomunaendunge”?
• Oolyelye ve li “ovapiya”?
• Onaini omupiya omudiinini a nangekwa po a pashukile oinima aishe yOmwene, nomolwashike sha ningwa pefimbo olo?
• Oolyelye va kwafela mokuhapupalifa oinima yOmwene momido omilongo dokunena, nongahelipi ve shi ninga?
[Efano pepandja 24]
Ongudu yomupiya yomefelemudo lotete oya li idiinini shi na sha noshilonga osho ya pewa