ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w09 6/1 ep. 25-29
  • Omupiya omudiinini nolutuwiliki laye

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Omupiya omudiinini nolutuwiliki laye
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Omupiya waJehova wopefimbo lonale
  • Omupiya omudiinini ta holoka
  • Omupiya omudiinini wokunena
  • Natu kale tu na etaleko la yuka
  • “Omupiya” oo e li omudiinini nomunaendunge
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
  • Kala omudiinini kuKristus nokomupiya waye omudiinini
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2007
  • ‘Olye Ano Omupiya Omudhiginini Nomunandunge?’
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2013
  • Ohava “shikula odjona keshe apa tai i”
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
w09 6/1 ep. 25-29

Omupiya omudiinini nolutuwiliki laye

“Olyelye hano omukeleli weumbo omudiinini nomunaendunge, Omwene waye e mu pa epangelo lovapiya vaye, e va pe eendya pefimbo lado?” — LUK. 12:42.

1, 2. Jesus okwa li a pula epulo la fimana lilipi eshi a li ta yandje edidiliko li na sha nomafiku axuuninwa olo la kwatela mo oiningwanima i lili noku lili?

ESHI Jesus a li ta yandje edidiliko li na sha nomafiku axuuninwa olo la kwatela mo oiningwanima i lili noku lili, okwa li a pula epulo a ti: “Olyelye hano omupiya omudiinini nomunaendunge, omwene waye e mu tula kombada [yovaneumbo, NW ] vaye, e va pe oikulya pefimbo [layo]?” Jesus okwa li yo a popya kutya omupiya oo okwa li ta ka pewa ondjabi omolwoudiinini waye a kale ta pashukile oinima aishe yOmwene. — Mat. 24:45-47.

2 Pomhito imwe, Jesus okwa pulile yo epulo la faafana naalo la tumbulwa mokatendo ka tetekela. (Lesha Lukas 12:42-44.) Jesus okwa li a popya kutya omupiya oye “omukeleli weumbo,” ‘novaneumbo’ ovo ‘ovapiya.’ Omukeleli oye elenga leumbo ile omupashukili weumbo oo a pewa oshinakuwanifwa shokupashukila ovapiya. Ndele omukeleli weumbo naye oku li yo omupiya. Omupiya ile omukeleli weumbo oo oye lyelye, noha yandje ngahelipi “oikulya pefimbo [layo]”? Osha fimanenena kufye atusheni okushiiva oupitilo oo Jehova ha longifa opo e tu pe eendja dopamhepo.

3. (a) Ovayandjimulombo vOukwakriste ohava yelifa ngahelipi eendjovo daJesus di na sha ‘nomupiya’? (b) “Omukeleli weumbo” ile “omupiya” oye lyelye, noolyelye ve li ‘ovapiya’ ile “ovaneumbo”?

3 Ovayandjimulombo vOukwakriste luhapu ohava ti kutya eendjovo odo Jesus a li a popya otadi ulike kwaavo ve na oinakuwanifwa mokati kaavo have liti kutya Ovakriste. Ndele “Omwene” Jesus, oo a popiwa mefaneko li na sha nomupiya, ina popya kutya otaku ka kala eemhunga dovapiya di li moimhanga yOukwakriste i lili noku lili. Ponhele yaasho, okwa popya sha yela a ti kutya otaku ka kala ashike “omukeleli weumbo” ile “omupiya” umwe, oo a li ta ka pa oshinakuwanifwa shokupashukila oinima yaye aishe. Ngaashi oshifo eshi hashi yelifa luhapu, omupiya ota faneke “okangudu” kovahongwa ovavaekwa ve li ongudu. Oshikalimo shetukulwa 12 lEvangeli laLukas otashi ulike kutya Jesus okwa li ta popi kombinga yovavaekwa. (Luk. 12:32) ‘Ovapiya’ ile “ovaneumbo” otava ulike kongudu oyo tuu oyo, ndele okwa li a divilika onghandangala oyo tava dana pauhandimwe. Ndele ope na epulo lihokwifa kutya: Mbela oshilyo keshe shongudu yomupiya ohashi kufa ombinga mokuyandja eendja dopamhepo pefimbo lado? Ohatu ka mona enyamukulo la yela lepulo olo ngeenge otwa konakona nawa osho Omishangwa tadi ti.

Omupiya waJehova wopefimbo lonale

4. Jehova okwa li a popya shike shi na sha noshiwana shaye shaIsrael shonale, nosha fimana kufye okushiiva shike kombinga yoshiwana osho?

4 Jehova okwa li a popya kutya oshiwana shaye ashishe shaIsrael shonale oshi li omupiya. Okwa ti: “Onye [pauhapu] eendombwedi dange [pauhapu], Omwene ta ti; nomupiya wange [paushimwe], ou nde mu hoolola.” (Jes. 43:10) Oilyo aishe yoshiwana osho oya li ya kwatelwa mongudu yomupiya oo umwe. Ndele osha fimana okushiiva kutya ovapristeri ashike nOvalevi ovo vehe fi ovapristeri va li ve na oshinakuwanifwa shokuhonga oshiwana Omhango yaKalunga. — 2 Omaf. 35:3; Mal. 2:7.

5. Ngaashi Jesus a popya, elunduluko linene lilipi la li tali ka ningwa?

5 Mbela oshiwana shaIsrael osho sha li omupiya oo a popiwa kuJesus? Hasho nandenande! Osho otu shi shii molwaashi Jesus okwa li a lombwela Ovajuda vopefimbo laye a ti: “Ouhamba waKalunga otau mu kufwa ndele tau pewa ovanhu, hava imike oiimati yawo.” (Mat. 21:43) Osho otashi ulike kutya opa li tapa ka ningwa omalunduluko. Jehova okwa li ta ka longifa oshiwana shimwe shipe. Ashike ngeenge tashi uya pehongo lopamhepo, omupiya womefaneko laJesus okwa li ta ka longa oilonga yaye monghedi ya faafana naayo ‘yomupiya’ waKalunga muIsrael shonale.

Omupiya omudiinini ta holoka

6. Oshiwana shipe shilipi sha li sha holoka po pOpentekoste 33 O.P., noolyelye va li va ninga oshitukulwa shoshiwana osho?

6 Oshiwana shipe, ‘Israel yaKalunga,’ oshi li Israel shopamhepo. (Gal. 6:16; Rom. 2:28, 29; 9:6) Oshiwana osho osha holoka po eshi ovahongwa va li va tililwa omhepo yaKalunga pOpentekoste 33 O.P. Okudja opo, Ovakriste aveshe ovavaekwa ova ninga oshitukulwa shoshiwana osho shi li paife ongudu yomupiya oo a nangekwa po kOmwene Jesus Kristus. Oshilyo keshe shoshiwana osho osha pewa oshilonga shokuudifa onghundana iwa nokuninga ovanhu ovahongwa. (Mat. 28:19, 20) Ndele mbela oshilyo keshe shongudu oyo oshi na okukufa ombinga mokuyandja eendja dopamhepo pefimbo la wapala? Natu ka tale kutya Omishangwa otadi nyamukula ngahelipi epulo olo.

7. Oilonga ya fimanenena yovayapostoli yopehovelo oilipi, nova li va pewa oshilonga shashike konima yefimbo?

7 Eshi Jesus a li a hoolola ovayapostoli vaye 12, okwa li e va tuma unene tuu va ka udifile vamwe onghundana iwa. (Lesha Markus 3:13-15.) Oshilonga osho osha li metwokumwe neityo lopehovelo loshitya shOshigreka apostolos, osho sha dja koshityalonga tashi ti “okutuma.” Ndele mokweendela ko kwefimbo nosho yo eshi eongalo lopaKriste la li pokutotwa po, ovayapostoli ova ka pewa “oshilonga shokupashukila.” — Oil. 1:20-26, NW.

8, 9. (a) Ovayapostoli 12 ova li va yandja unene elitulemo kushike? (b) Oolyelye vali va li va pewa oinakuwanifwa ya wedwa po ngaashi sha li sha kolekwa kolutuwiliki?

8 Ovayapostoli 12 ova li va yandja unene elitulemo kushike? Ohatu dulu okumona enyamukulo okutala koiningwanima oyo ya li ya ningwa konima yefiku lOpentekoste. Eshi pa li pa holoka eemhata di na sha nokutukulilwa oikulya kwovafiyekadi kwakeshe efiku, ovayapostoli 12 ova li va ongela ovahongwa ndele tava ti: “Inashi wapala, fye tu efe eendjovo daKalunga tu yakule poililo.” (Lesha Oilonga 6:1-6.) Okudja opo, ovayapostoli ova li va nangeka po ovalumenhu va pyokoka pamhepo va longe po ‘oshilonga osho’ opo ovayapostoli va kale ve lipyakidila ‘neyakulo leendjovo.’ Elongekido la tya ngaho ola li la etifa omanangeko noupuna aKalunga, molwaashi ‘eendjovo daKalunga oda li da tandavela, nomuvalu wovalongwa vomuJerusalem owa li wa hapupala neenghono.’ (Oil. 6:7) Onghee hano, ovayapostoli ovo unene va li tava longo oilonga yokupalula vamwe pamhepo. — Oil. 2:42.

9 Mokweendela ko kwefimbo, vamwe ova li ve lineekelelwa oinakuwanifwa ya kwata moiti. Mewiliko lomhepo iyapuki, Paulus naBarnabas ovo va li meongalo laAntiokia ova li va nangekwa po va ka ninge ovatumwa. Ova ka shiivika yo ve li ovayapostoli, nonande kava li va kwatelwa movayapostoli votete 12. (Oil. 13:1-3; 14:14; Gal. 1:19) Okunangekwa po kwavo okwa li kwa kolekwa kolutuwiliki muJerusalem. (Gal. 2:7-10) Diva konima yaasho, Paulus okwa li a kufa ombinga mokuyandja eendja dopamhepo. Okwa li a nwefwa mo a shange onhumwafo yaye yotete.

10. Mbela Ovakriste aveshe ovavaekwa ova li hava kufa ombinga mokulongekida eendja dopamhepo mefelemudo lotete? Shi yelifa.

10 Mbela Ovakriste aveshe ovavaekwa ova li hava kufa ombinga mokupashukila oilonga yokuudifa nokulongekida eendja dopamhepo? Hasho nandenande. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Haaveshe nokuli ovayapostoli, haaveshe nokuli ovaprofeti, haaveshe nokuli ovalongindjovo, haaveshe tava longo oilonga yeenghono.” (1 Kor. 12:29) Nonande Ovakriste aveshe ovo va dalwa pamhepo ova li hava kufa ombinga moilonga yokuudifa, omuvalu ashike wa ngabekwa wovalumenhu 8, va li va longifwa va shange omambo 27 Omishangwa dopaKriste dOshigreka.

Omupiya omudiinini wokunena

11. Omupiya okwa nangekwa po a pashukile ‘oinima’ ilipi?

11 Eendjovo daJesus odo di li muMateus 24:45 oda ulika nawa kutya otaku ka kala natango ongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge kombada yedu pefimbo lexulilo. Ehololo 12:17 otali popi kutya ongudu yomupiya oyo i li ko kunena oi li “ovakwao” voludalo lomwalikadi. Ve li ongudu, ovakwao ile oshixupe osho osha pewa oshinakuwanifwa shokupashukila oinima yaKristus aishe yokombada yedu. ‘Oinima’ oyo omupiya omudiinini a pewa a pashukile oyo oinima youhamba yOmwene yokombada yedu, oyo ya kwatela mo ovapangelwa vOuhamba vokombada yedu nosho yo oiniwe aishe oyo hai longifwa mokuudifa onghundana iwa.

12, 13. Omukriste oha shiiva ngahelipi kutya oku na eifano lomeulu?

12 Omukriste oha shiiva ngahelipi kutya oku na eteelelo lomeulu nokwa kwatelwa moshixupe shaIsrael shopamhepo? Enyamukulo lepulo olo otali hangwa meendjovo domuyapostoli Paulus odo a li a lombwela ovo va li ve na eteelelo lomeulu ngaashi ye, a ti: ‘Aveshe ava hava endifwa komhepo yaKalunga, ovo ovana vaKalunga. Osheshi nye inamu pewa omhepo youpika mu kale vali moumbada, ndelenee omwa pewa omhepo muei hatu ifana: Abba! Tate! Omhepo oyo vene tai hepaulula pamwe nomhepo yetu, ofye ovana vaKalunga. Ndele ngenge fye ovana, otu vafyuululi yo, ovafyuululi vaKalunga novafyuululi pamwe naKristus, ngenge hatu lididimike shili pamwe naye, opo tu fimanekwe yo pamwe naye.’ — Rom. 8:14-17.

13 Oku shi popya paunafangwa, oohandimwe ovo ova vaekwa nomhepo iyapuki yaKalunga nova “ifanwa” ile va shivwa meulu. (Heb. 3:1) Kalunga oye e va pa eshivo la tya ngaho. Oohandimwe ovo ohava tambula ko eshivo olo meendelelo nopehe na omalimbililo ile oumbada wokudimina kutya ova ninga ovana vaKalunga. (Lesha 1 Johannes 2:20, 21.) Onghee hano, ihava hoolola eteelelo olo kuvo vene, ndele Jehova oye he va tula oshilimbo ile omhepo iyapuki. — 2 Kor. 1:21, 22; 1 Pet. 1:3, 4.

Natu kale tu na etaleko la yuka

14. Ovavaekwa ohava tale ko ngahelipi eifano lavo?

14 Ovavaekwa ove na okulitala ko ngahelipi fimbo va teelela oku ka pewa ondjabi yavo yomeulu? Ove shii kutya nonande ova pewa eshivo olo likumwifi, ova shivwa ashike. Ove na okukala ovadiinini fiyo okefyo opo va ka pewe ondjabi. Molwaashi ove lininipika, ohava kala ve udite ngaashi Paulus oo a ti: “Ovamwatate, ame itandi litale nokutya, nde shi hanga, ndelenee handi shi ningi: ohandi dimbwa ei yokonima nohandi lalakanene ei yokomesho, ohandi lotokele kefikilo, okondjabi yefindano Kalunga e i ifanena nge neifano lopombada muKristus Jesus.” (Fil. 3:13, 14) Oshixupe shovavaekwa oshi na okuninga eenghendabala shi ‘kale nokweenda ngaashi sha wapalela eifano lasho olo sha ifanwa nalo, shi na elininipiko,’ noku shi ninga “nokutila nokukakama.” — Ef. 4:1, 2; Fil. 2:12; 1 Tes. 2:12.

15. Ovakriste ove na okutala ko ngahelipi ovo hava li omungome nohava nu omaviinyu pEdimbuluko, novavaekwa ohave litale ko ngahelipi?

15 Ovakriste vamwe ove na okutala ko ngahelipi omunhu oo ta ti kutya okwa vaekwa ndele ta hovele okukala ha li omungome nokunwa omaviinyu pEdimbuluko? Omunhu a tya ngaho ke na okukembaulwa, molwaashi oshinima osho oshi li pokati kaye naJehova. (Rom. 14:12) Ashike Ovakriste ovo va vaekwa shili ihava kala va hala okuungaungwa navo monghedi ye likalekelwa. Inava itavela kutya molwaashi ove li ovavaekwa, ove na ounongo muhapu ve dule nokuli noilyo imwe ‘yongudu inene’ oyo i na owino. (Eh. 7:9) Inava itavela kutya ove na omhepo iyapuki ihapu ve dule oovakwao ‘veedi dimwe.’ (Joh. 10:16, OB-1986) Ihava kala va teelela okuungaungwa navo monghedi ye likalekelwa ile va diladile kutya molwaashi ohava li omungome nokunwa omaviinyu pEdimbuluko ove dule ovakulunhuongalo va nangekwa po meongalo.

16-18. (a) Ovavaekwa aveshe mbela ohava kufa ombinga mokuyelifa ouyelele mupe u na sha neeshili dOmbibeli? Shi yelifa to yandje efaneko. (b) Omolwashike Olutuwiliki inali pumbwa okukala hali kundafana novavaekwa aveshe?

16 Mbela ovavaekwa aveshe ovo ve li kombada yedu ohava ningi omakwatafano opo va kundafane ouyelele u na sha neudeko lipe loshili yOmbibeli? Hasho nandenande. Nonande ongudu yomupiya aishe oi na oshinakuwanifwa shokupalula oukwaneumbo waKalunga pamhepo, oohandimwe vongudu yomupiya oyo ove na oinakuwanifwa ya yoolokafana. (Lesha 1 Ovakorinto 12:14-18.) Ngaashi twa mona metetekelo, ovavaekwa aveshe vomefelemudo lotete ova li hava kufa ombinga moilonga ya fimanenena yokuudifa. Ndele omuvalu ashike wa ngabekwa wa li wa longifwa okushanga omambo Ombibeli nokupashukila eongalo lopaKriste.

17 Oku shi faneka: Omafimbo amwe Omishangwa ohadi popi kutya “eongalo” ohali katuka eenghatu donhumba opo li ungaunge noinima yopamhangu. (Mat. 18:17) Ndele meityo lolelalela, ovakulunhuongalo ovo ashike hava katuka eenghatu ve li ovakalelipo veongalo. Ovakulunhuongalo ihava kundafana noilyo aishe yeongalo opo i popye omaetepo ayo e lili noku lili fimbo inava ninga etokolo lonhumba. Pauteokratika, ovakulunhuongalo ohava wanifa po oshinakuwanifwa shavo osho va pewa, tava longo ve lile po eongalo alishe.

18 Sha faafana kunena, ongudu yomupiya oi lilwe po komuvalu munini wovalumenhu ovavaekwa. Ovalumenhu ovo ove li Olutuwiliki lEendombwedi daJehova. Ovalumenhu ovo ovavaekwa ohava pashukile oilonga yOuhamba nohava longekida eendja dopamhepo. Ndele ngaashi sha li mefelemudo lotete, Olutuwiliki ihali kundafana noshilyo keshe shongudu yomupiya fimbo inali ninga omatokolo onhumba. (Lesha Oilonga 16:4, 5.) Ashike ovavaekwa aveshe ohava kufa ombinga pauyadi moilonga yeteyo ya fimanenena oyo tai longwa kunena. Nonande oilyo yongudu ‘yomupiya omudiinini nomunaendunge’ oi li olutu limwe, kai na oinakuwanifwa ya faafana. — 1 Kor. 12:19-26.

19, 20. Ongudu inene oi na etaleko li li pandjele lilipi li na sha ‘nomupiya omudiinini nomunaendunge’ nOlutuwiliki laye?

19 Ouyelele oo wa kundafanwa metetekelo ou na okukuma ngahelipi ongudu inene tai hapupala, oyo i na eteelelo loku ka kala fiyo alushe kombada yedu? I li oshitukulwa shoinima yOhamba, oya hafa okukala filufilu metwokumwe nomalongekido oo a ningwa kOlutuwiliki, olo li lile po “omupiya omudiinini nomunaendunge.” Oilyo yongudu inene oi na olupandu li na sha neendja dopamhepo odo hadi yandjwa mewiliko lOlutuwiliki. Ashike nonande ongudu inene ohai fimaneke ongudu yomupiya, oi na okuhenuka okutumbaleka omunhu oo te liti kutya oku li oshilyo shongudu yomupiya. Ovakriste ovo va vaekwa shili nomhepo yaKalunga ihava kala va hala ile va teelele okufimanekwa monghedi ya tya ngaho. — Oil. 10:25, 26; 14:14, 15.

20 Natu kaleni twa tokola toko okulongela kumwe filufilu nomupiya omudiinini nOlutuwiliki laye, kashi na nee mbudi kutya otu li ‘ovaneumbo’ voshixupe shovavaekwa ile ovoilyo yongudu inene. Atusheni natu “kaleni oupafi” nokukala ovadiinini fiyo exulilo. — Mat. 24:13, 42.

Oto dimbuluka?

• Olyelye “omupiya omudiinini nomunaendunge,” noolyelye ve li ovaneumbo?

• Omunhu oha shiiva ngahelipi kutya oku na eifano lomeulu?

• Oolyelye tava dana onghandangala mokulongekida eendja dopamhepo?

• Ovavaekwa ove na okulitala ko ngahelipi?

[Efano pepandja 28]

Kunena, Olutuwiliki oli lile po ongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge. Opa li yo elongekido la tya ngaho mefelemudo lotete

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe