Oshiwana shaKalunga oshi na okukala shi hole olune
“[Oshike] shimwe Omwene ta pula kuove, nokutya u ninge eshi sha yuka nokuhola [olune, NW] nokweenda nelininipiko pamwe naKalunga koye?”—MIKA 6:8.
1, 2. (a) Omolwashike shi he na oku tu kumwifa eshi Jehova a teelela oshiwana shaye shi ulike olune? (b) Omapulo e na sha nolune elipi twa wana okukonakona?
JEHOVA oKalunga kolune. (Ovaroma 2:4; 11:22, NW) Ovalihomboli votete Adam naEva kava li tuu va pandula oukwatya oo! Moshikunino shaEden, ova li va dingililwa keshito li wetike olo le va pa oumbangi u na sha nolune laKalunga li na sha novanhu, ovo kwa li tava dulu oku li hafela. Natango Kalunga okwa twikila okukala nolune novanhu aveshe, nokuli naavo ve he na olupandu novakolokoshi.
2 Molwaashi ovanhu ova shitwa oshifeka shaKalunga, otava dulu okuulika omaukwatya opakalunga. (Genesis 1:26) Onghee hano, itashi kumwifa eshi Jehova a teelela tu ulike olune. Ngaashi Mika 6:8 te shi popi, oshiwana shaKalunga oshi na “okuhola olune.” (NW) Ndele mbela olune oshike? Ola pambafana ngahelipi nomaukwatya makwao opakalunga? Molwaashi ovanhu otava dulu okuulika olune, omolwashike ounyuni u yadi onyanya nengwenyauko? Omolwashike fye tu li Ovakriste tu na okukendabala tu ulike olune mokuungaunga kwetu navamwe?
Olune oshike?
3. Oto fatulula ngahelipi olune?
3 Olune ohali ulikwa mokukala u na ko nasha nouwa wavamwe. Ohali ulikwa moilonga yokukwafela nosho yo mokupopya eendjovo tadi yavelele. Okukala u na olune otashi ti okulonga ouwa ponhele yokuninga sha tashi yahameke. Omunhu e na olune oku na oukaume novanhu, e na eenghedi diwa, ha yavelele noku li omunalukeno. Oha yandje noku na ko nasha navamwe. Omuyapostoli Paulus okwa ladipika Ovakriste a ti: “Djaleni efilonghenda lomomutima, [olune, NW], elininipiko, engungumano noutalanheni.” (Ovakolossi 3:12) Hano olune oli li oshitukulwa shoshikutu shopafaneko shOmukriste keshe washili.
4. Ongahelipi Jehova a tula po oshihopaenenwa mokuulikila ovanhu olune?
4 Jehova Kalunga okwa tula po oshihopaenenwa mokuulika olune. Ngaashi Paulus a popya, ‘olune laKalunga, Omukulili wetu nohole yokuhola ovanhu eshi ya holoka,’ okwe tu “xupifa . . . kekosho ledalululo noleshitululo lOmhepo Iyapuki.” (Titus 3:4, 5, yelekanifa NW.) Kalunga oha ‘kosho’ ile ha yelifa Ovakriste ovavaekwa mohonde yaJesus, sha hala okutya oha longifa ongushu yekuliloyambo laKristus omolwavo. Ova ningwa yo vape okupitila momhepo iyapuki, tava ningi “eshito lipe” ve li ovana vaKalunga va dalwa pamhepo. (2 Ovakorinto 5:17, NW) Kakele kaasho, olune nohole yaKalunga otai ulikilwa yo “ongudu inene,” yaavo va “kosha oikutu yavo, ndele ve i yelifa mohonde yOdjona.”—Ehololo 7:9, 14; 1 Johannes 2:1, 2.
5. Omolwashike ovo tava wilikwa komhepo yaKalunga ve na okuulika olune?
5 Olune oli li yo oshitukulwa shoiimati yomhepo iyapuki yaKalunga ile eenghono daye tadi longo. Paulus okwa ti: “Oiimati yOmhepo oyo ei: ohole, ehafo, ombili, onheni, [olune, NW], ouwa, oudiinini, engungumano, elididimiko. Kape nomhango i nondubo noilonga ya tya ngaho.” (Ovagalati 5:22, 23) Molwaasho osho oshoshili, mbela ovo tava wilikwa komhepo yaKalunga kave na okuulikila vamwe olune?
Olune lashili kali fi ounghundi
6. Onaini olune li li ounghundi, nomolwashike?
6 Ovanhu vamwe ohava tale ko olune li li ounghundi. Ove udite kutya omunhu oku na okukala mukukutu noku na onyanya nokuli omafimbo amwe, opo vamwe va dule okumona eenghono daye. Ndele doshili, otashi pula eenghono lela okukala shili u na olune nokuhenuka okuulika olune la puka. Molwaashi olune lashili oli li oshitukulwa shoiimati yomhepo yaKalunga, itali dulu okukala oikala younghundi yokulipwililikila elihumbato la puka. Mepingafano naasho, olune la puka oli li ounghundi oo hau ningifa omunhu a pande oilonga ya puka.
7. (a) Ongahelipi Eli kwa li a ulika kutya ke na ko nasha? (b) Omolwashike ovakulunhuongalo ve na okulungama va ha ulike olune la puka?
7 Pashihopaenenwa, tala komupristeri omukulunhu waIsrael Eli. Ina handukila ovanamati vaye Hofni naPinehas, ovo va li hava longo ve li ovapristeri metwali. Molwaashi kava li va wanenwa koshitukulwa sheyambo osho va li va ufilwa kOmhango yaKalunga, ova li ve na omupiya ha pula ombelela ya hawiishu komunhu oo ta yambe fimbo omakaadi eyambo inaa xwikwa po koaltari. Ovanamati vaEli ova li yo hava haele novakainhu ovo va li hava longo poshivelo shetwali. Ndele ponhele yokutaataa Hofni naPinehas moilonga, Eli okwe va hanyena ashike nombili. (1 Samuel 2:12-29) Itashi kumwifa eshi ‘eendjovo dOmwene da li da pumba pomafiku enya’! (1 Samuel 3:1) Ovakulunhuongalo Ovakriste ove na okukala va lungama ve he liyandje kokuulika olune la puka kovanyoni ovo tava dulu okutula oupamhepo weongalo moshiponga. Olune lashili ihali twikifwa keendjovo dowii nosho yo koilonga oyo tai nyono omifikamhango daKalunga.
8. Jesus okwa ulika ngahelipi olune lashili?
8 Omuhopaenenwa wetu Jesus Kristus ka li nande e na ondjo omolwokuulika olune la puka. Okwa li oshihopaenenwa sha denga mbada sholune lashili. Pashihopaenenwa, ‘okwa li e uditile onghenda eengudu dovanhu osheshi oda li da hepekwa noda loloka da fa eedi di he na omufita.’ Ovanhu ovo ve na omitima da yuka ova li ve udite va manguluka okuya kuJesus, nokutwala nokuli ounona vavo kuye. Diladila olune nolukeno olo a ulika eshi e “va ukata momake aye, ndele [te] va nangeka noupuna.” (Mateus 9:36; Markus 10:13-16) Nonande Jesus okwa li e na olune, ka li ha tengauka shi na sha naasho sha yuka momesho aXe womeulu. Jesus ina panda nande owii; ndele okwa li e na ouladi wa dja kuKalunga wokunyaneka pomutenya ovawiliki vomalongelokalunga ovanaihelele. Ngaashi sha shangwa muMateus 23:13-26, oikando ihapu okwa endulula eendjovo edi: “Woo nye, ovanongo vomishangwa novafarisai, ovanaihelele nye.”
Olune nomaukwatya makwao opakalunga
9. Ongahelipi olune la pambafana nonheni nosho yo nouwa?
9 Olune ola pambafana nomaukwatya makwao oo haa imikwa komhepo yaKalunga. Ola tulwa momusholondodo pokati ‘konheni nouwa.’ Doshili, omunhu oo ha kulike olune oha ulike oukwatya oo mokukala e na onheni. Ohe lididimikile nokuli naavo ve he na olune. Olune ola pambafana nouwa molwaashi oha li ulikwa luhapu noilonga yokukwafela omolwouwa wavamwe. Omafimbo amwe, oshitya shOshigreka sha longifwa mOmbibeli shi na sha “nolune” otashi dulu okutolokwa “ouwa.” Okuulika oukwatya oo mokati kOvakriste vonale osha kumwifa neenghono ovapaani, nomolwaasho, pakupopya kwaTertullian, ova ifana ovashikuli vaJesus ‘ovanhu ovo ve na olune.’
10. Ongahelipi olune nohole ya kwatafana?
10 Ope na ekwatafano pokati kolune nohole. Shi na sha novashikuli vaye, Jesus okwa ti: “Opo tuu opo aveshe tave mu koneke kutya, nye ovalongwa vange, ngenge mu holafane.” (Johannes 13:35) Natango shi na sha nohole oyo, Paulus okwa ti: “Ohole i noutalanheni, ohole i [nolune, NW].” (1 Ovakorinto 13:4) Olune ola kwatakanifwa yo nohole moshitya “ouwanghenda,” osho sha longifwa luhapu mOmishangwa. Olune olo ola dja mohole i na oudiinini. Oshityadina shOshiheberi sha tolokwa “ouwanghenda” osha kwatela mo shihapu shi he fi ashike ohole yomomutima. Oshi li olune olo tali kwatafana pahole noshinima fiyo elalakano lalo li nasha noshinima osho la wanifwa. Ouwanghenda waJehova ile ohole i na oudiinini oya ulikwa meenghedi dihapu. Pashihopaenenwa, otau monika moilonga yaye yokumangulula nokwaamena.—Epsalme 6:4, NW; 40:11, NW; 143:12, NW.
11. Eshilipaleko lilipi ouwanghenda waKalunga tau tu pe?
11 Ouwanghenda waJehova ohau nanene ovanhu kuye. (Jeremia 31:3) Ngeenge ovapiya vaKalunga ovadiinini va pumbwa emanguluko ile ekwafo, ove shi shii kutya ouwanghenda waye oo shili ohole i na oudiinini. Itau ka kala nande inau va ulikilwa. Onghee hano, otava dulu okwiilikana meitavelo, ngaashi omupsalme a ninga eshi a ti: “Ame onde lineekele ouwanghenda woye, omutima wange nau kale wa hafela exupifo loye.” (Epsalme 13:5, NW) Omolwaashi ohole yaKalunga oi na oudiinini, ovapiya vaye otava dulu oku mu lineekela filufilu. Ove na eshilipaleko eli tali ti: “Omwene ita kandula po oshiwana shaye, Ye ita efa oshifyuululwa shaye.”—Epsalme 94:14.
Omolwashike ounyuni u na onyanya?
12. Onaini nongahelipi epangelo lonyanya la tameka?
12 Enyamukulo kepulo olo oli na sha naasho sha ningwa moshikunino shaEden. Pehovelo londjokonona yovanhu, oshishitwa shopamhepo osho sha ninga shi lihole shovene noshi na ounhwa osha hovela oinheya yokuninga omupangeli wounyuni. Oshidjemo shoinheya oyo, osha ninga “omupangeli wounyuni ou” oo e na onyanya shili. (Johannes 12:31) Osha shiivika nawa shi li Satana Ondiaboli, omupataneki munene ta pataneke Kalunga nosho yo ovanhu. (Johannes 8:44; Ehololo 12:9) Omhangela yaye yokulihola mwene i na sha nokutota po epangelo olo tali kondjifa epangelo laJehova lolune oya li ya nyanekwa diva pomutenya eshi Eva a shitwa. Kungaha, epangelo lii ola tameka eshi Adam a hoolola ondjila yokukala a manguluka ko kepangelo laKalunga, a ekelashi filufilu olune laYe. (Genesis 3:1-6) Ponhele yokukala shili va manguluka, Adam naEva ova ya shili koshi yenwefemo lokulihola mwene nolounhwa lOndiaboli nova ninga ovapangelwa vepangelo layo.
13-15. (a) Oidjemo imwe ilipi ya etifwa kokweekelashi epangelo liyuki laJehova? (b) Omolwashike ounyuni u yadi onyanya?
13 Natu konakoneni imwe yomoilanduliko. Adam naEva ova li va tewa mo moshitukulwa shedu osho sha li oparadisa. Onghalo yavo oya lunduluka okudja mokukala monhele iwa va hafa noina oikwambidi noiimati i na oukolele nokuya monghalo idjuu pondje yoshikunino shaEden. Kalunga okwa lombwela Adam a ti: “Ove eshi wa pwilikina ondaka yomwalikadi woye ndele wa lya komuti nde ku lombwela u ha lye [kuo]—edu tali fingwa [omolwoye], ndee to lipalula mo noudjuu nomafiku oye aeshe. Lo li noku ku menifila yo omakiya neeshosholo.” Efingo olo la fingwa nalo edu ola li tali ti kutya okulilonga okwa li taku ka kala kudjuu okudja opo. Oidjemo yokufingwa kwedu nomakiya neeshosholo, oya li ya monika filufilu koludalo laAdam eshi Lamek xe yaNoa a popya ‘oudjuu woshilonga shomake avo mokulonga kwavo edu la fingwa kOmwene.’—Genesis 3:17-19; 5:29.
14 Adam naEva ova landakanifa po yo engungumano noudjuu. Kalunga okwa ti kuEva: “Ame ohandi ke ku hapupalifa oluhodi loye noufimba woye. Ove to ka dala ounona voye nokuyahama. Ndele to kala nokuhala omulumenhu woye, ndee ye ote ke ku pangela.” Konima yefimbo, Kain oshiveli shaAdam naEva, okwa longa oilonga yonyanya eshi a dipaa omumwaxe Abel.—Genesis 3:16; 4:8.
15 Omuyapostoli Johannes okwa ti: “[Ounyuni] aushe ou li mepangelo lomunawii.” (1 Johannes 5:19) Ngaashi omupangeli wao, ounyuni kunena otau ulike oikala yowii oyo ya kwatela mo okulihola mwene nounhwa. Onghee hano itashi kumwifa eshi ounyuni u yadi engwenyauko nonyanya! Ndele itashi ka kala alushe shi li ngaho. Jehova ota ka kwashilipaleka kutya olune nolukeno otai ka kala apeshe koshi yOuhamba waye ndele engwenyauko nonyanya itai ka kala po.
Koshi yOuhamba waKalunga olune otali ka kala apeshe
16. Omolwashike epangelo laKalunga okupitila muKristus Jesus la didilikilwa olune, naasho otashi tu pe oshinakuwanifwa shokuninga shike?
16 Jehova nosho yo Ohamba ya nangekwa po yOuhamba waYe, Kristus Jesus, ova teelela ovapangelwa vavo va kale va shiivikila olune lavo. (Mika 6:8, NW) Jesus Kristus okwe tu pa euliko langhee epangelo olo le mu lineekelelwa kuXe tali ka didilikilwa olune. (Ovaheberi 1:3) Osho otashi dulu okudidilikwa meendjovo daJesus odo da nyaneka pomutenya ovawiliki vomalongelokalunga ovanaipupulu, ovo va li va twika ovanhu omitengi didjuu. Okwa ti: “Ileni kuame, nye amushe hamu longo nomwa lolokifwa, Ame ohandi mu pe etulumuko. Litwikeni ondjoko yange nye mu lilonge kuame, osheshi Aame omunambili momutima onde lininipika; ndee tamu limonene eemwenyo deni etulumuko. Osheshi ondjoko yange iwa nomutengi wange omupu.” (Mateus 11:28-30) Vahapu ovo ve li ovawiliki vomalongelokalunga ile ovapangeli monghedi yonhumba kombada yedu, ohava lolokifa ovanhu nomitengi didjuu deemhango dihapudihapu noilonga i he na olupandu. Ndelenee osho Jesus ta pula ovashikuli vaye osha yeleka eemhumbwe nokudula kwavo. Kai fi tuu shili ondjoko iwa notai tulumukifa! Mbela inatu linyengifwa tu kale twe mu fa mokuulikila vamwe olune?—Johannes 13:15.
17, 18. Omolwashike hatu dulu okulineekela kutya ovo tava ka pangela pamwe naKristus meulu nosho yo ovakalelipo vaye kombada yedu otava ka ulika olune?
17 Eendjovo daJesus da twa odo a lombwela ovayapostoli vaye otadi divilike nghee epangelo lOuhamba waKalunga la yooloka ko filufilu kepangelo lovanhu. Ombibeli otai ti: “Muvo [movahongwa] omwa tukuka eemhata olyelye womokati kavo e nokutalwa omunene e dule vakwao. Ndele Ye ta ti kuvo: Eehamba doiwana ohadi i pangele, nomalenga ayo haa ifanwa ooxekulu. Ndele nye hangaha, ndelenee omukulunhu womokati keni na kale a fa onghelo, naau wokomesho ngaashi ou ta yakula. Osheshi olyelye e dule mukwao, ou ta kala omutumba poshililo ile ou ta yakula? Haau ta kala omutumba poshililo? Ndele Ame ondi li mokati keni ngaashi ou ta yakula.”—Lukas 22:24-27.
18 Ovapangeli vopanhu otava kendabala okukala ovanenenhu ‘mokupangela’ ovanhu nokukonga omadinafimaneko manene, va itavela kutya omadinafimaneko oo otae va ningi ve li xwepo ve dule ovo tava pangelwa kuvo. Ndele Jesus okwa ti kutya ounene washili ohau di mokuyakula vamwe—okukendabala okuyakula vamwe noudiinini nopandjikilile. Aveshe ovo tava ka pangela pamwe naKristus meulu ile tava longo ve li ovakalelipo vaye kombada yedu ove na okukendabala okushikula oshihopaenenwa shaye shelininipiko nolune.
19, 20. (a) Ongahelipi Jesus a ulika ounene wolune laJehova? (b) Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Jehova mokuulika olune?
19 Natu tale komayele makwao opahole oo Jesus a yandja. Okuulika ounene wolune laJehova, Jesus okwa ti: ‘Ngeenge mu hole ava ve mu hole, otamu mono epandulo lashike? Osheshi novalunde yo ove hole ava ve va hole. Ndele ngenge hamu ningile ouwa ovo have mu ningile ouwa, otamu mono epandulo lashike? Osheshi novalunde yo osho hava ningi. Ndele ngeenge tamu yandje sha kuava tamu teelele, ve shi mu alulile, otamu mono epandulo lashike? Novalunde yo otava yandje kovalunde, vo va pewe vali ngaashi va yandjele. Ndelenee holeni ovatondi veni, nye mu va ningile ouwa, yandjeni nye mu ha teelele okwaalulilwa sha, opo ondjabi yeni tai ningi inene, ndele nye otamu ningi ovana vaau wOkombadambada, osheshi naye yo oku na onheni naava ve he shii okupandula naava vaii. Kaleni mu nonghenda, ngaashi Xo yeni e nonghenda.’—Lukas 6:32-36.
20 Olune lopakalunga kali fi okulihola mwene. Ihali pula sha noihali teelele li alulilwe sha. Jehova “etango laye ote li pitifile ava [vai] naava vawa, nodula ote i lokifile ovayuki naava ve he fi ovayuki” palune. (Mateus 5:43-45; Oilonga 14:16, 17) Mokuhopaenena Tate yetu womeulu, ihatu lidilike ashike okuningila owii ovo ve he na olupandu, ndele ohatu va ningile ouwa, nokuli naavo ve li ovatondi vetu. Mokuulika olune, ohatu ulikile Jehova naJesus kutya otwa hala okukala koshi yOuhamba waJehova, eshi olune nosho yo omaukwatya opakalunga makwao taa ka kala apeshe momakwatafano aeshe ovanhu.
Omolwashike tu na okuulika olune?
21, 22. Omolwashike tu na okuulika olune?
21 KOvakriste vashili, okuulika olune okwa fimana unene. Oshi li oumbangi kutya omhepo yaKalunga otai longo mufye. Natango, ngeenge hatu ulike olune lashili, ohatu hopaenene Jehova Kalunga naKristus Jesus. Olune oli li yo oshiteelelwa shaavo tava ka kala ovapangelwa vOuhamba waKalunga. Onghee hano, otu na okukala tu hole olune nokulihonga oku li ulika.
22 Eenghedi tadi longo dilipi omo hatu dulu okuulika olune mokukalamwenyo kwetu kwakeshe efiku? Oshitukulwa tashi landula otashi ka kundafana oshinima osho.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Olune oshike?
• Omolwashike ounyuni u yadi onyanya nengwenyauko?
• Otu shi shii ngahelipi kutya olune otali ka kala apeshe koshi yepangelo laKalunga?
• Omolwashike okuulika olune kwa fimana kwaavo va hala oku ka kala koshi yOuhamba waKalunga?
[Efano pepandja 8]
Ovakulunhuongalo Ovakriste ohava kendabala okukala nolune mokuungaunga noshiunda
[Efano pepandja 9]
Ouwanghenda waJehova itau ka kala nande inau ulikilwa ovapiya vaye momafimbo madjuu
[Efano pepandja 10]
Jehova oha efa palune etango li pitile ovanhu aveshe nodula ohe i lokifile ovanhu aveshe