ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 2/1 ep. 14-18
  • ‘Okawe kamwe ke na ondado ihapu’

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • ‘Okawe kamwe ke na ondado ihapu’
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Ondado ihapu youwe
  • Ovo va li va lenga Ouhamba neenghono
  • Ve linyengifwa va katuke eenghatu
  • Vamwe va hovela yo okukonga Ouhamba
  • Nkene ‘okawe ke na ondilo’ taka kongwa nena
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • ‘Pulakeneni, ne mu uve ko eityo’
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2014
  • Kala wa lenga omaliko gopambepo
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2017
  • “Uukwaniilwa woye nawu ye”
    Uukwaniilwa waKalunga otawu pangele!
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 2/1 ep. 14-18

‘Okawe kamwe ke na ondado ihapu’

“Ouhamba weulu otau tondokelwa novahomoni tave u hakana.”—MATEUS 11:12.

1, 2. (a) Oukwatya wa pumba ulipi tau fanekwa mulimwe lomomayele aJesus e na sha nOuhamba? (b) Jesus okwa ti shike meyele li na sha nokawe ke na ondado ihapu?

MBELA ope na sha osho wa tala ko shi na ondilo inene, osho to ka kala wa hala oku shi mona mokulandakanifa aishe oyo u na, opo u shi mone? Nonande ovanhu ohava popi shi na sha nokuliyandja mokulalakanena kwavo oinima ngaashi oimaliwa, efimano, eenghono ile eendodo, osha pumba komunhu okutala ko oshinima kutya oshiwa elela ndele ta kala a hala okuyamba po aishe oyo e na opo e shi mone. Jesus Kristus okwa popya shi na sha noukwatya weliyambo oo muwa ndele owa pumba, mulimwe lomomayele aye e na sha nOuhamba waKalunga olo tali ningifa omunhu a diladile.

2 Eyele olo ile efaneko olo, Jesus okwe li lombwela ashike ovahongwa vaye, nohali ifanwa luhapu kutya eyele lokawe ke na ondado ihapu. Jesus okwa ti: “Ouhamba wokeulu [owa] fa omushingifi [omweendi, NW], ta kongo okawe ka wapala, ndele eshi a mona ko okawe kamwe kawa unene ke nondado ihapu, okwa ya ndee ta landifa po [divadiva, NW] oinima yaye aishe, ndele te ke lilandele.” (Mateus 13:36, 45, 46) Oshike osho Jesus a li a hala ovapwilikini vaye ve lihonge mefaneko olo? Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa meendjovo daJesus?

Ondado ihapu youwe

3. Omolwashike ouwe va wapala va li va fimana momafimbo onale?

3 Okudja momafimbo onale, ouwe voludi olo Jesus a popya hava ifanwa mOshiingilisha pearl, ova kala va talika ko ve li oinima yokudjalwa omolwokulifeweka. Odjo imwe youyelele oya popya ye likolelela kwaasho omuhongwanhu Omuroma Pliny Omukulunhu a popya kutya, ouwe ovo ova li ve na “ondilo ya shiya ko mokati koinima oyo i na ondilo unene.” Mepingafano noshingoldo, oshisilveri nosho yo omamanya mahapu ondilo, ouwe voludi olo ohava ningwa koinamwenyo. Osha shiivika nawa kutya oludi loikwangholokofya lonhumba ohali dulu okulundululila oupambu vomamanya mouwe tava vema nawa, mokufefengela kumwe oupambu vomamanya mumwe noshikunguluki hashi di moshikwameva osho. Momafimbo onale, ouwe vawa elela ova li hava hangwa mEfuta Litilyana, mEkololo laPersia nosho yo mEfuta laIndia—kokule nedu laIsrael. Nomolwaasho Jesus a popya shi na sha ‘nomushingifi omweendi ta kongo okawe ka wapala.’ Opo omunhu a mone ouwe ovo ve na ondilo shili, okwa li tashi pula eenghendabala da kwata moiti.

4. Oshilihongomwa sha fimanenena sheyele laJesus lomushingifi omweendi oshilipi?

4 Nonande ouwe va wapala ova kala ve na ondilo inene, osha yela kutya ongushu yavo yopashimaliwa hayo ya li oshilihongomwa sha fimanenena sheyele laJesus. Meyele olo, Jesus ina faafanifa ashike Ouhamba waKalunga nokawe kondado ihapu, ndele okwa yukifa elitulemo ‘komushingifi omweendi oo ta kongo okawe ka wapala’ nosho yo kelinyengo laye eshi e ka mona. Mepingafano nomunafitola wongaho, omushingifi wokawe omweendi okwa li omushiivinawa mokulandakanifa, e na ounghulungu noukeka wokuyoolola oukwatya wokawe muwa elela nosho yo oo ihau limonikila noupu, oo tau ka didilikifa kutya oke likalekelwa. Okwa li ha dulu okumona mo okawe kashili ngeenge e ka tale noka li ta dulu okukengelelwa kovalandifi vouwe ve he na ongushu ile voikengelela.

5, 6. (a) Oshike unene shididilikwedi shi na sha nomushingifi womeyele laJesus? (b) Eyele lemona la holekwa otali holola shike shi na sha nomushingifi omweendi?

5 Ope na vali oshinima shimwe shididilikwedi shi na sha nomushingifi oo. Ovashingifi vahapu otashi dulika va tale tete kondado yopamalandifo yokawe, opo va dule okuvalula kutya otava ka likola shi fike peni ngeenge ve ka landifa po. Otashi dulika va tale yo kutya openi tava dulu okulandifa okawe opo ve ka landife po diva. Noitya imwe, ova li hava kala va hala okulikola oshimaliwa meendelelo, ponhele yokukala nokawe. Ndele osho hasho sha li elalakano lomushingifi womeyele laJesus. Ye ka li ta lalakanene okulikola oimaliwa ile oiniwe. Doshili, okwa li e na ehalo okuyamba po “oinima yaye aishe”—tashi dulika oiniwe yaye aishe yopaumwene—opo a mone osho a li ta kongo.

6 Pataleko lovalandifi vahapu, osho omulumenhu womeyele laJesus a ninga otashi dulika kwa li sha nyika oulai. Omunangeshefa omunaendunge ita ka diladila a katuke onghatu ya tya ngaho ya nyika oshiponga. Ndele omushingifi womeyele laJesus okwa li e na etaleko li lili li na sha nongushu. Ondjambi yaye kaya li ouwa wopashimaliwa, ndelenee oya li ehafo nembilipalelo lokukala noshinima shi na ongushu ya denga mbada. Oshitwa osho osha yelifwa meyele laJesus limwe vali la yukila oko. Okwa ti: “Ouhamba wokeulu wa fa emona la holekwa mepya, omunhu e li mona, note li holeke, nomoku li hafela okwa ka landifa po oinima yaye aishe, ndele te lilandele epya olo.” (Mateus 13:44) Heeno, ehafo olo hali di mokumona nokukala u na emona, olo la li le linyengifa omulumenhu oo a yambe po oinima yaye aishe oyo a li e na. Mbela oku na ngoo oohandimwe va tya ngaho kunena? Mbela ope na emona li na ondilo inene tali pula omunhu a ninge eliyambo la tya ngaho?

Ovo va li va lenga Ouhamba neenghono

7. Jesus okwa ulika ngahelipi kutya okwa li a lenga Ouhamba neenghono?

7 Eshi Jesus a popya efaneko li na sha nomushingifi, okwa li ta popi shi na sha ‘nouhamba wokeulu.’ Jesus okwa li a lenga shili Ouhamba neenghono. Omahokololo Omavangeli otaa yandje oumbangi wa kola u na sha noushili oo. Konima yeninginifo laye mo 29 O.P., okwa “hovela okuudifa nokutya: lidilululeni, osheshi ouhamba weulu owa ehena popepi.” Oule womido nhatu netata, okwa honga eengudu dovanhu kombinga yOuhamba. Okwa taulula oule nounene wedu laIsrael, a “endaaenda noilando nomikunda ndele okwa udifa evangeli louhamba waKalunga.”—Mateus 4:17; Lukas 8:1.

8. Oshike osho Jesus a ninga opo a ulike osho Ouhamba tau ka ninga?

8 Mokulonga oikumwifilonga ihapu medu laIsrael alishe—mwa kwatelwa okuvelula ovanaudu, okupalula ovo va li ve kwetiwe kondjala, okulotifa eemhepo, nokunyumuna nokuli ovafi—Jesus okwa ulika yo osho Ouhamba waKalunga tau ka ninga. (Mateus 14:14-21; Markus 4: 37-39; Lukas 7:11-17) Hauxuuninwa, okwa ulika oudiinini waye kuKalunga nokOuhamba mokuyandja omwenyo waye, a fya e li omufili weitavelo komuti womahepeko. Ngaashi ashike omushingifi omweendi a yamba po oinima aishe oyo a li e na ‘omolwokawe kondado ihapu,’ Jesus okwa kala ta longele Ouhamba nokwa fya omolwao.—Johannes 18:37.

9. Oukwatya wa pumba ulipi wa li mokati kovahongwa vaJesus vonale?

9 Jesus ka li ashike a ninga Ouhamba ondingandinga yokukalamwenyo kwaye, ndele okwa ongela yo okangudu kovashikuli. Ovashikuli ovo navo ova li va lenga Ouhamba neenghono. Mokati kavo, omwa li Andreas oo a li nale omuhongwa waJohannes Omuninginifi. Konima eshi a uda Johannes ta ti kutya Jesus oye “Odjona yaKalunga,” Andreas nosho yo omuhongwa vali umwe waJohannes, tashi dulika umwe womovana vaSebedeus oo naye a li Johannes, ova li va nanenwa diva kuJesus nova ninga ovaitaveli. Ndele hapo sha xulila po. Divadiva, Andreas okwa ya komumwaina Simon, ndele te mu lombwele ta ti: “Fye otwa mona Messias.” Konima yaasho, noina pa kalwa, Simon (oo a ka shiivika nedina Kefas ile Petrus) nosho yo Filippus nakaume kaye Natanael, ova didilika yo kutya Jesus oye Messias. Doshili, Natanael okwa li e linyengifwa a popye shi na sha naJesus, a ti: “Oove Omona waKalunga, Oove ohamba yaIsrael.”—Johannes 1:35-49.

Ve linyengifwa va katuke eenghatu

10. Ovahongwa ova li ve linyenga ngahelipi eshi Jesus e uya ndele te va ifana konima eshi pwa pita efimbo okudja eshi va li va shakena naye oshikando shotete?

10 Ehafo olo la li li niwe kuAndreas, Petrus, Johannes nosho yo kuvamwe eshi va didilika mo Messias, otali dulu okuyelekwa naalo la li li niwe komushingifi omweendi oo a li a mona okawe kondado ihapu. Ova ninga po shike konima yaasho? Omavangeli inae tu lombwela shihapu kombinga yaasho va ninga po diva eshi va shakena naJesus oshikando shotete. Ashike, osha yela kutya vahapu vomuvo ova shuna konghedi yavo yokukalamwenyo yoshito. Ndele konima yeemwedi hamano ile omudo lwaapo, Jesus okwa ka shakena vali naAndreas, Petrus, Johannes nosho yo omumwaina waJohannes wedina Jakob, pongeshefa yavo yokukwata eeshi pEfuta laGalilea.a Eshi Jesus e va mona, okwa ti: “Shikuleni nge, Ame ohandi ke mu ninga ovayuli vovanhu.” Ova li ve linyenga ngahelipi? Shi na sha naPetrus naAndreas, ehokololo laMateus otali ti: “Ndele vo ova fiya po diva oiyulifo yavo ndee tave mu shikula.” Shi na sha naJakob naJohannes, ohatu lesha taku ti: “Opo vo ova fiya po diva owato naxe, ndee tave mu shikula.” Ehokololo laLukas ola weda ko tali ti kutya ova “fiya po aishe, ndele ove mu shikula.”—Mateus 4:18-22; Lukas 5:1-11.

11. Oshike sha li sha ningifa ovahongwa ve linyenge neendelelo keifano laJesus?

11 Mbela etokolo lovahongwa ola li la ningwa oduduluka? Hasho nandenande! Nokuli nonande ova shunine keengeshefa domaukwaneumbo avo dokukwata eeshi konima yokushakena naJesus oshikando shotete, kape na omalimbililo kutya osho va li va mona nova uda pomhito oyo osha li sha kuma neenghono omitima davo nomadiladilo avo. Oule womudo umwe lwaapo oo wa pita po, owe va pa omhito ya wana va diladile koinima oyo. Konima yaasho, efimbo lokuninga etokolo ola li la fika. Mbela ova li tava ka kala va fa omushingifi omweendi oo omutima waye we mu linyengifa neenghono a ka konge okawe ke na ondilo inene, oo ngaashi Jesus a popya kutya ‘okwa ya ndele ta ningi divadiva’ ashishe osho ta dulu opo a lande po okawe oko? Heeno. Osho va li va mona nova uda osha li she linyengifa omitima davo. Ova didilika kutya efimbo lokuninga etokolo ola li la fika. Nomolwaasho omahokololo Omavangeli otae tu lombwele kutya, nope he na okwoongaonga ova yamba po aishe oyo va li ve na ndele tava ningi ovashikuli vaJesus.

12, 13. (a) Vahapu ovo va uda kuJesus ova li ve linyenga ngahelipi? (b) Jesus okwa ti shike shi na sha novahongwa vaye ovadiinini, neendjovo daye oda li da hala okutya shike?

12 Ovadiinini ovo kava li tuu va yooloka ko kuvamwe ovo va ka tumbulwa momahokololo Omavangeli konima yoiningwanima oyo! Opa li ovanhu vahapu ovo va velulwa nova palulwa kuJesus, ndele ova ya ashike neendjila davo. (Lukas 17:17, 18; Johannes 6:26) Vamwe ova anya nokuli okushikula Jesus eshi e va ifana va ninge ovashikuli vaye. (Lukas 9:59-62) Mepingafano naavo, konima yefimbo Jesus okwa popya shi na sha novahongwa ovadiinini a ti: “Okomafiku aJohannes [Omuninginifi, NW] fiyo opaife ouhamba weulu otau tondokelwa, novahomoni tave u hakana.”—Mateus 11:12.

13 Oitya ‘tondokela’ na ‘homona’ oya hala okutya shike? Shi na sha noshityalonga shOshigreka oko kwa dja oitya oyo, Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words otai ti: “Oshitya osho otashi yandje ediladilo lokukendabala neenghono.” Natango, shi na sha novelishe oyo, omuhongwanhu umwe wOmbibeli, Heinrich Meyer okwa ti: “Monghedi oyo, otai hokololwa kutya okukondjela neenghono adishe nosho yo nehalo linene ouhamba wopaMessias oo tau uya . . . Ohokwe i na sha nouhamba oinene notai ningifa omunhu a kale nondjungu (nope he na engungumano nokuteelela).” Ngaashi omushingifi omweendi, oohandimwe ovo vanini ova li va mona diva kutya oshike sha li lela shi na ondilo, nova li ve na ehalo okuyamba po keshe osho va li ve na, omolwOuhamba.—Mateus 19:27, 28; Ovafilippi 3:8.

Vamwe va hovela yo okukonga Ouhamba

14. Jesus okwa longekidila ngahelipi ovayapostoli vaye oilonga yokuudifa Ouhamba, noshidjemo osha li shike?

14 Eshi Jesus a twikila noukalele waye, okwa deula nokukwafela vamwe va konge Ouhamba. Tete, okwa hoolola 12 mokati kovahongwa vaye, ndele te va ningi ovayapostoli, sha hala okutya ovatumwa. Okwe va pa omalombwelo okondadalunde e na sha nanghee ve na okuwanifa po oukalele wavo nosho yo omalondwelo e na sha nomashongo nosho yo omaudjuu oo va li tava ka shakeneka. (Mateus 10:1-42; Lukas 6:12-16) Omido mbali lwaapo da landula ko, ova enda pamwe naJesus momalweendo aye omaudifo medu alishe laIsrael, nova hafela ekwatafano lopofingo naye. Ova uda eendjovo daye, ova mona oikumwifilonga yaye nova mona oshihopaenenwa shaye odikilila. (Mateus 13:16, 17) Aishe oyo, nope he na omalimbililo oya li ye va kuma neenghono, nomolwaasho ova li va konga Ouhamba ve na ouladi nove shi ninga nomutima aushe, ngaashi omushingifi omweendi.

15. Jesus okwa ti kutya oshike shi li etomheno lashili lokukala nehafo kwovashikuli vaye?

15 Kakele kovayapostoli 12, Jesus okwa li a “hoolola 70 nokwe va tuma ovavali novavali ve mu tetekelele koshilando nokomukunda keshe ye mwene a hala okuya ko.” Okwa li e va lombwela yo shi na sha nomayeleko nomaudjuu oo va li tava ka shakeneka nokwe va lombwela va lombwele ovanhu kutya: “Ouhamba waKalunga wa ehena popepi nanye.” (Lukas 10:1-12) Eshi ovo 70 va aluka, ova li va hafa neenghono nova lombwela Jesus va ti: “Omwene, eendemoni oda dulika kufye omolwedina loye.” Ndele otashi dulika va li va kumwa eshi Jesus a holola kutya omolwouladi wavo u na sha nOuhamba ova tuvikililwa ehafo linene li dule olo va li ve na. Okwa ti: “Inamu hafela eshi eemhepo tadi dulika kunye, hafeni omadina eni eshi a shangelwa meulu.”—Lukas 10:17, 20.

16, 17. (a) Oshike osho Jesus a lombwela ovayapostoli vaye ovadiinini moufiku waxuuninwa oo a li pamwe navo? (b) Eendjovo daJesus oda li da hafifa nokushilipaleka ovayapostoli ngahelipi?

16 Moufiku waxuuninwa oo Jesus a li pamwe novayapostoli vaye, mo 14 Nisan 33 O.P., okwa dika po osho sha ka shiivika shi li Ouvalelo wOmwene nokwe va lombwela va kale hava dimbuluka oshiningwanima osho. Momukokomoko wonguloshi oyo, Jesus okwa lombwela 11 ovo va li va fyaala po, a ti: “Onye tuu ava mwa kala puame momayeleko ange, osheshi Ame ohandi mu tokolele, ongaashi Tate a tokolela nge, ouhamba, mu shiive okulya nokunwa poshililo shange, nokukala omutumba komalukalwa nokutokola omapata omulongo naavali aIsrael.”—Lukas 22:19, 20, 28-30.

17 Ovayapostoli ovo kava li tuu va hafa nova mbilipalelwa momitima davo eshi va uda Jesus ta popi eendjovo odo! Ova li va udanekelwa efimano noufembanghenda munenenene oo omunhu ta dulu okumona. (Mateus 7:13, 14; 1 Petrus 2:9) Ngaashi omushingifi omweendi, ova yamba po oinima ihapu opo va landule Jesus mokukonga Ouhamba. Paife ova li va shilipalekwa kutya omayambo aeshe oo va li va ninga fiyo opopo, kaa li oshimha.

18. Kakele kovayapostoli 11, oolyelye hauxuuninwa vali tava ka mona yo ouwa mOuhamba?

18 Ovayapostoli ovo va li pamwe naJesus oufiku oo havo aveke va li tava ka mona ouwa mOuhamba. Osha li ehalo laJehova opo ovanhu ve fike po 144 000 va kwatelwe mehangano lOuhamba, va ka kale ovapangeli pamwe naJesus Kristus mOuhamba mukumwifi womeulu. Kakele kaavo, omuyapostoli Johannes okwa mona memoniko “ongudu inene ya nyengana okuvalwa . . . ; vo ova li ofika va taalela olukalwapangelo nOdjona, . . . va ingida nondaka inene tava ti: Exupifo olaKalunga ketu nolOdjona, ou e li omutumba kolukalwapangelo.” Ovo ove li ovapangelwa vOuhamba vokombada yedu.b—Ehololo 7:9, 10; 14:1, 4.

19, 20. (a) Omhito ilipi ya yeulukila ovanhu vomoiwana aishe? (b) Epulo lilipi tali ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?

19 Eshi Jesus a li e li pokuya meulu, okwa lombwela ovashikuli vaye ovadiinini a ti: “Indeni hano ka ningeni ovanhu [vomoiwana aishe, NW] ovalongwa vange, noku va [ninginifa, NW] medina laXe nolOmona nolOmhepo Iyapuki, noku va longa okudiinina aishe ei nde i mu lombwela. Ndele tala, Ame ndi li pamwe nanye omafiku aeshe fiyo okexulilo lefimbo lounyuni.” (Mateus 28:19, 20) Kungaha, ovanhu vomoiwana aishe okwa li tava ka ninga ovahongwa vaJesus Kristus. Naavo ova li yo tava ka konga Ouhamba—kutya nee ondjambi yavo oyomeulu ile oyokombada yedu—ngaashi omushingifi omweendi a li a konga okawe ka wapala.

20 Eendjovo daJesus oda ulika kutya oshilonga shokuninga ovanhu ovahongwa otashi ka longwa “fiyo okexulilo lefimbo lounyuni.” Mbela nomefimbo letu ope na natango oohandimwe ovo va fa omushingifi omweendi, ovo ve na ehalo okuyamba po aishe oyo ve na opo va konge Ouhamba waKalunga? Epulo olo otali ka nyamukulwa moshitukulwa tashi landula.

[Omashangelo opedu]

a Johannes, omona waSebedeus, otashi dulika a li a shikula Jesus ndele ta mono imwe yomoinima oyo Jesus a ninga konima eshi ve mu mona lwotete, naasho osha dulifa Johannes a shange oinima oyo monghedi ya yela mehokololo laye lEvangeli. (Johannes etukulwa 2-5) Ndele nande ongaho, okwa shunine a ka longe mongeshefa youkwaneumbo wavo yokukwata eeshi fiyo osheshi Jesus e mu ifana.

b Omolwouyelele muhapu, tala etukulwa 10 lembo Eshiivo olo tali twala komwenyo waalushe, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

Oto dulu okuyelifa?

• Oshilihongomwa sha fimanenena sheyele lomushingifi omweendi oshilipi?

• Jesus okwa ulika ngahelipi kutya okwa li a lenga Ouhamba neenghono?

• Oshike sha li she linyengifa Andreas, Petrus, Johannes nosho yo vamwe va katuke eenghatu meendelelo eshi Jesus e va ifana?

• Omhito iwa elela ilipi ya yeulukila ovanhu voiwana aishe?

[Efano pepandja 16]

‘Ova fiya po aishe, ndele tava shikula Jesus’

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe