ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 2/1 ep. 28-31
  • Jehova oha ningi alushe osho sha yuka

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Jehova oha ningi alushe osho sha yuka
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Omolwashike tu na okutala ko omatokolo aJehova kutya okwa yuka?
  • Omolwashike Lot a li a hala okuyandja ovanakadona vaye kongudu yovahangakeni va handuka?
  • Omolwashike Jehova a dipaa Ussa?
  • Ekanghameno lopandunge lokukala nelineekelo
  • Dhimbulukwa omukulukadhi gwaLot
    Embo lyandje lyokwiilonga Ombiimbeli
  • Omukiintu gwaLot A Tala Konima
    Embo Lyandje lyOmahokololo gOmbimbeli
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 2/1 ep. 28-31

Jehova oha ningi alushe osho sha yuka

“Omwene omuyuki meendjila daye adishe.”—EPSALME 145:17.

1. Oho linyenge ngahelipi ngeenge umwe e uya pexulifodiladilo la puka shi na sha naave, noshilihongomwa shilipi hatu lihongo moshimoniwa sha tya ngaho?

MBELA opa li ngoo nande onale umwe oo e uya pexulifodiladilo la puka shi na sha naave, tashi dulika a limbililwa shi na sha neenghatu doye ile omalinyengotomheno oye, noku he na ouyelele we lixwapo? Ngeenge osho, otashi dulika wa li wa nyemata—naasho oshi shii okuudiwa ko. Moshimoniwa sha tya ngaho, ohatu dulu okulihonga mo oshilihongomwa sha fimana: Oshi li pandunge okuhenuka okufika pexulifodiladilo ngeenge katu na ouyelele we lixwa po.

2, 3. Vamwe ohave linyenge ngahelipi komahokololo Ombibeli oo e he na omauyelele mahapu okunyamukula omapulo avo aeshe, ndele Ombibeli otai tu lombwele shike kombinga yaJehova?

2 Otwa pumbwa okukaleka oshilihongomwa osho momadiladilo ngeenge hatu uya pexulifodiladilo shi na sha naJehova Kalunga. Omolwashike? Omolwaashi ope na omahokololo amwe Ombibeli oo tashi dulika a kale a fa taa limbililike potete. Omahokololo oo—otashi dulika a kale e na sha neenghatu dovalongeli vaKalunga vamwe ile nomatokolo aKalunga onale—otashi dulika a kale e he na omauyelele mahapu okunyamukula omapulo etu aeshe. Shinyikifa oluhodi, vamwe ohava kembaula omahokololo a tya ngaho, nokulipula ngeenge Kalunga omuyuki. Ndelenee Ombibeli otai tu lombwele kutya “Omwene omuyuki meendjila daye adishe.” (Epsalme 145:17) Eendjovo daye otadi tu shilipaleke yo kutya iha ‘longo osho inashi yuka.’ (Job 34:12; Epsalme 37:28) Diladila ashike, kutya oha kala e udite ngahelipi ngeenge vamwe tava fiki pexulifodiladilo la puka shi na sha naye!

3 Natu konakoneni omatomheno atano kutya omolwashike tu na okutala ko omatokolo aJehova kutya okwa yuka. Tu na omatomheno oo atano momadiladilo, ohatu ka konakoneni omahokololo avali Ombibeli oo vamwe hava mono madjuu okuudiwa ko.

Omolwashike tu na okutala ko omatokolo aJehova kutya okwa yuka?

4. Omolwashike tu na okukala ovalininipiki ngeenge hatu konakona eenghatu daKalunga? Shi yelifa.

4 Shotete, molwaashi Jehova oku shii omauyelele aeshe oo a kwatelwa mo ndele fye katu a shii, otu na okukala ovalininipiki ngeenge hatu diladila shi na sha neenghatu daKalunga. Oku shi faneka: Diladila komupanguli oo e na ondjokonona iwa mokuninga omatokolo e he na onhondo a yandja etokolo momhangu. Oto ka diladila ngahelipi kombinga yaumwe oo ta pe oushima etokolo lomupanguli oo, ndele ke na omauyelele aeshe noke udite ko lela eemhango odo da kwatelwa mo? Otashi ka kala sha nyika oulai okupa oushima oshinima u he na ouyelele we lixwa po. (Omayeletumbulo 18:13) Itashi ka kala tuu sha nyika oulai neenghono kovanhu vongaho okupa “Omutokoli wedu alishe” oushima!—Genesis 18:25.

5. Oshike osho tu he na okudimbwa shi na sha nokutokola kwaKalunga ngeenge hatu lesha omahokololo Ombibeli e na sha noohandimwe?

5 Etomheno etivali lokutala ko omatokolo aKalunga kutya okwa yuka, omolwaashi Kalunga oha tale omutima, hangaashi ovanhu. (1 Samuel 16:7) Eendjovo daye otadi ti: “Ame Omwene, Ame ohandi konakona omutima nokuyeleka eefiyo, opo ndi va pe keshe umwe shi fike pokweenda kwaye noshi fike poiimati yoilonga yaye.” (Jeremia 17:10) Hano, ngeenge hatu lesha omahokololo Ombibeli e na sha nokutokola kwaKalunga oohandimwe, inatu dimbwa kutya molwaashi oha mono oinima aishe, okwa li e shii omadiladilo, omalinyengotomheno nosho yo omalalakano omeholeko ovanhu va tya ngaho, oo inaa shangwa mEendjovo daye.—1 Omafimbo 28:9.

6, 7. (a) Ongahelipi Jehova a ulika kutya oha diinine omifikamhango daye douyuki nokuli nande otashi mu pula eliyambo linene? (b) Otu na okudimbuluka shike ngeenge hatu lesha sha mOmbibeli osho tashi tu ningifa tu lipule ngeenge Kalunga okwa katuka tuu monghedi ya yuka noi li mondjila?

6 Didilika etomheno etitatu lokutala ko omatokolo aJehova kutya okwa yuka: Oha diinine omifikamhango daye douyuki nonande otashi mu pula eliyambo linene. Konakona oshihopaenenwa eshi. Mokuyandja Omona waye e li ekulilo a mangulule ovanhu ovaduliki moulunde nefyo, Jehova okwa katuka metwokumwe nomifikamhango daye douyuki. (Ovaroma 5:18, 19) Ndele natango, mokumona Omona waye omuholike ta mono oixuna nokufila komuti womahepeko, osha li she mu ehameka unene. Mbela eshi otashi tu lombwele shike kombinga yaKalunga? Shi na sha ‘nekulilo eli lomuJesus Kristus,’ Ombibeli otai ti: ‘Opo Kalunga a holole ouyuki waye.’ (Ovaroma 3:24-26) Etoloko limwe lOvaroma 3:25 otali lesha tali ti: “Osho osha ulika kutya Kalunga oha ningi alushe osho shi li mondjila nosha yuka.” (New Century Version) Doshili, oushili oo kutya Jehova okwa li e na ehalo okuyandja ekulilo owa ulika kutya okwa lenga neenghono “osho shi li mondjila nosha yuka.”

7 Onghee hano, ngeenge hatu lesha sha mOmbibeli osho hashi ningifa vamwe ve lipule ngeenge Kalunga okwa li tuu a katuka monghedi ya yuka noi li mondjila, otu na okudimbuluka kutya: Molwoudiinini waye komifikamhango daye douyuki, ina xupifa Omona waye mwene, okufya efyo liyahameka. Mbela ota ka nyona omifikamhango odo moinima imwe? Oushili oyoo kutya, Jehova iha nyono nande omifikamhango daye douyuki. Onghee hano otu na omatomheno a wana okwiitavela kutya oha ningi alushe osho shi li mondjila nosha yuka.—Job 37:23.

8. Omolwashike tashi ka kala shi he li pandunge ovanhu va diladile kutya ouyuki otashi dulika wa kambela muJehova?

8 Konakona etomheno etine molwaashi tu na okutala ko omatokolo aJehova kutya okwa yuka: Jehova okwa shita ovanhu oshifeka shaYe. (Genesis 1:27) Onghee hano ovanhu ova pewa omaukwatya a fa aKalunga, mwa kwatelwa ouyuki. Itashi kala pandunge ngeenge eliudo letu louyuki ole tu ningifa tu diladile kutya omaukwatya oo tuu oo otashi dulika a kale a kambela muJehova. Ngeenge otwa kala twa limbililwa molwehokololo lonhumba lOmbibeli, otu na okudimbuluka kutya omolwoulunde oo twa fyulula, eliudo letu laasho sha yuka noshi li mondjila inali wanenena. Jehova Kalunga oo tu li oshifeka shaye, okwa wanenena mouyuki. (Deuteronomion 32:4) Otashi ka kala sha nyika oulai okudiladila kutya ovanhu otava dulu okukala ve dule Kalunga mouyuki!—Ovaroma 3:4, 5; 9:14.

9, 10. Omolwashike Jehova ina pumbwa okuyelifila ovanhu eenghatu daye?

9 Etomheno etitano lokutala ko omatokolo aJehova kutya okwa yuka, omolwaashi ‘Omukombadambada medu alishe.’ (Epsalme 83:19) Molwaashi osho shi li ngaho, ina pumbwa okuyelifila ovanhu eenghatu daye. Ye Omuhongi woitoo munene, ndele fye otwa fa onhata oyo ya hongwa oitoo, opo ye e tu ka tukile eenghatu ngaashi a hala. (Ovaroma 9:19-21) Ofye olyelye—oihongomwa yeke laye—okupa oushima omatokolo aye ile eenghatu daye? Eshi tatekulululwa Job a li ina uda ko onghedi omo Kalunga a li a ungaunga novanhu, Kalunga okwe mu pukulula, moku mu pula kutya: “Ouyuki wange wa hala tuu mbela oku u hanauna po, nokuvela nge ombedi, opo ove u kale omuyuki?” Eshi a didilika nokutya okwa popya e he na eudeko, Job okwe ke lidilulula. (Job 40:8; 42:6) Inatu hetekela nande okupa Kalunga oushima!

10 Osha yela kutya otu na omatomheno opandunge okwiitavela kutya Jehova oha ningi alushe osho sha yuka. Tu na ekanghameno eli lokuuda ko eenghatu daJehova, natu konakoneni omahokololo avali Ombibeli oo vamwe hava mono taa limbililike. Lotete ola kwatela mo eenghatu domulongeli waKalunga umwe, nalikwao ewanifo letokolo laKalunga ye mwene.

Omolwashike Lot a li a hala okuyandja ovanakadona vaye kongudu yovahangakeni va handuka?

11, 12. (a) Hokolola kutya oshike sha ningwa po eshi Kalunga a tuma ovaengeli vavali ve na omalutu opambelela kuSodom. (b) Ehokololo olo ola pendula omapulo elipi momadiladilo avamwe?

11 MuGenesis etukulwa 19, ohatu hange mo ehokololo laasho sha ningwa po eshi Kalunga a tuma ovaengeli vavali ve na omalutu opambelela kuSodom. Lot okwa indila ovaenda va kale meumbo laye. Ndelenee oufiku oo, ongudu yovalumenhu ovahangakeni ya dja moshilando oya dingilila eumbo nova fininika kutya ovaenda nava etwe pondje opo va ye navo momilele da nyata. Lot okwa kendabala okutomhafana navo, ndele ina pondola. Omolwokwaamena ovaenda vaye, Lot okwa ti: “Vakwetu inamu ninga owii u fike opo. Taleni, ame ndi novana vavali oukadona, inava kumafana novalumenhu natango. Ame ohandi va eta pondje kunye, ndele va ningeni ngaashi tashi mu wapalele. Ndelenee ovalumenhu ava, nye inamu va ningila sha, osheshi vo ve uya mo momudile wonduda yange.” Ongudu yovahangakeni inai pwilikina nohanga ya teya po omuvelo. Hauxuninwa ovaengeli ovatalelipo ova twikifa omesho ongudu oyo ya pwiduka.—Genesis 19:1-11.

12 Ehokololo olo ola ningifa vamwe va kale tave lipula omapulo, noshi shii okuudiwa ko. Ohave lipula tava ti: ‘Ongahelipi Lot ta dulu okwaamena ovaenda vaye mokuyandja ovanakadona vaye kongudu i na okahalu kopamilele? Mbela ina katuka nai nonoumbada?’ Mokutala kehokololo olo, omolwashike Kalunga a nwefa mo Petrus a tumbule kutya Lot “omuyuki”? Mbela Kalunga okwa li a hokwa eenghatu daLot? (2 Petrus 2:7, 8) Natu kundafaneni oshinima eshi opo tu ha fike pexulifodiladilo la puka.

13, 14. (a) Oshike shi na okudidilikwa shi na sha nehokololo lOmbibeli li na sha neenghatu daLot? (b) Oshike tashi ulike kutya Lot ina katuka noumbada?

13 Tete, otu na okudidilika kutya ponhele yokupopila ile okutokola eenghatu daLot, Ombibeli oya hokolola ashike osho sha ningwa po. Natango vali, Ombibeli itai tu lombwele osho Lot a li ta diladila ile osho she mu linyengifa a katuke ngaashi a katuka. Eshi ta ka alukila ‘menyumuko lovayuki,’ pamwe ota ka holola omauyelele mahapu.—Oilonga 24:15.

14 Lot ka li nande omumbada. Okwa li e li monghalo idjuu. Mokutya ovaenda ove ‘uya momudile’ wonduda yaye, Lot okwa li e udite kutya oku na oshinakuwanifwa shoku va amena. Ndele eshi kasha li shipu. Omunadjokonona Omujuda Josephus okwa ti kutya Ovasodom “kava li hava katuka pauyuki shi na sha novalumhenhu, nokava li hava tila Kalunga . . . Ova li ve tonde ovaendanandjila, nova li hava kondjifilafana momilele doushenge.” Ndele nande ongaho, Lot ka li a tila ongudu yovahangakeni ve na outondwe. Ponhele yaasho, okwa dja mo meumbo nokupopya novalumenhu ovo va handuka. Okwa “idila po oshivelo konima yaye” nokuli.—Genesis 19:6.

15. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Lot okwa katuka e na eitavelo?

15 Vamwe otashi dulika va pule kutya: ‘Ndele omolwashike Lot a li a hala okuyandja ovanakadona vaye kongudu yovahangakeni?’ Ponhele yokudiladila kutya omalinyengotomheno aye okwa li a puka, omolwashike itatu tale koinima imwe oyo tashi dulika ya li etomheno? Shotete, Lot otashi dulika a li e shi ninga molweitavelo. Ngahelipi mbela? Nope he na omalimbililo, Lot okwa li e shii nghee Jehova a amena Sara, omukainhu waAbraham, xekulu yaLot. Dimbuluka kutya molwaashi Sara okwa li omukainhu muwa, Abraham okwe mu pula a tye kutya omumwaina waye, opo vamwe ve he mu dipae ndele tava kufa po Sara.a Konima yaasho, Sara okwa li a twalwa keumbo laFarao. Ndelenee Jehova okwa katuka onghatu a kelele Farao a ha nangale naSara. (Genesis 12:11-20) Otashi dulika Lot kwa li e na eitavelo kutya otava dulu okwaamenwa monghedi ya faafana. Shikonekwedi, okupitila movaengeli vaye, Jehova okwa katuka eenghatu, novakainhu ovo ovanyasha ova li va xupifwa.

16, 17. (a) Omonghedi ilipi tashi dulika Lot a li ta kendabala okutilifa nokungwangwaneka ovalumenhu vomuSodom? (b) Kutya nee etomhafano laLot ola li shike, ohatu dulu okukala noushili washike?

16 Diladila vali ketomheno limwe. Lot otashi dulika kwa li ta kendabala oku va tilifa ile oku va ngwangwaneka. Otashi dulika a li a itavela kutya ovanakadona vaye itava ka kala va hokiwa kongudu oyo omolwokahalu kOvasodom komilele doushenge. (Judas 7) Natango vali ovakainhu ovo ovanyasha ova li va valekwa kovalumenhu vomoshilando, hano otashi dulika ovapambele, ookaume nosho yo ovashingifi pamwe naavo va li tava ka ninga oitenya yaye, ova li mongudu oyo. (Genesis 19:14) Lot otashi dulika a li e lineekela kutya omolwomakwatafano a tya ngaho, ovalumenhu vamwe mongudu oyo otava ka popila ovanakadona vaye. Ongudu yovahangakeni ya tukauka ngaho, itai ka kala unene ya nyika oshiponga.b

17 Kutya nee etomheno laLot ile omalinyengotomheno aye okwa li shike, ohatu dulu okukala noushili kutya: Molwaashi Jehova oha ningi alushe osho sha yuka, okwa li e na etomheno liwa okutala ko Lot e li omulumenhu “omuyuki.” Nomokutala keenghatu dongudu yovahangakeni va pwiduka vomuSodom, mbela otapa dulu okukala omalimbililo kutya okwa li sha yuka filufilu kuJehova okutokola ovakalimo vomoshilando osho shikolokoshi?—Genesis 19:23-25.

Omolwashike Jehova a dipaa Ussa?

18. (a) Oshike sha ningwa po eshi David a kendabala okutwala Oshikefa kuJerusalem? (b) Ehokololo olo ola pendula omapulo elipi?

18 Ehokololo vali limwe olo hali limbililike vamwe ololo li na sha neenghendabala daDavid dokutwala oshikefa shehangano kuJerusalem. Oshikefa osha li sha tulwa metemba olo kwa li tali wilikwa kuUssa nomumwaxe. Ombibeli otai ti: “Ndele eshi ve uya koshipale shaNahon, Ussa okwa nana eke laye koshikefa shaKalunga nokwe shi kwata, shaashi eenani da punduka. Opo nee ehandu lOmwene la xwamena Ussa, ndele Kalunga okwe mu denga po [omolwoushima waye, OB-1986] onghee ye a fila poshikefa shaKalunga.” Eemwedi donhumba konima yaasho, onghendabala onhivali oya li ya pondola eshi Oshikefa sha twala monghedi oyo Kalunga a ufa, sha humbatwa komapepe kOvalevi Ovakehati. (2 Samuel 6:6, 7; Numeri 4:15; 7:9; 1 Omafimbo 15:1-14) Vamwe otashi dulika ve lipule kutya: ‘Omolwashike Jehova a li a katukila Ussa onghatu ya kwata moiti? Ussa okwa li ashike ta kendabala okwaamena Oshikefa.’ Natu konakoneni oinima imwe oyo ya kwatelwa mo mehokololo olo, oyo tai tu kwafele tu ha fike pexulifodiladilo la puka.

19. Omolwashike itashi shiiva Jehova a katuke shi he li pauyuki?

19 Otu na okudimbuluka kutya Jehova ke na fiku a katuke shi he li pauyuki. (Job 34:10) Ngeenge okwa ningi ngaho, otashi ka kala shi he li pahole, notwe lihonga mOmbibeli aishe kutya “Kalunga oye ohole.” (1 Johannes 4:8) Kakele kaasho, Omishangwa otadi tu lombwele kutya “ouyuki neyukifo, oyo efina lolukalwapangelo [laKalunga].” (Epsalme 89:15) Ongahelipi hano Jehova ta dulu oku katuka shi he li pauyuki? Ngeenge okwe shi ningi, ota ka nyona po ekanghameno lounamapangelo waye.

20. Omolwomatomheno ashike Ussa a li e na okukala e shii eemhango di na sha nOshikefa?

20 Kaleka momadiladilo kutya Ussa okwa li e na okukala e shii Omhango nawa. Oshikefa okwa li tashi faneke okukala po kwaJehova. Omhango oya popya kutya kasha li shi na okukwatwa kwaavo inava ufwa, nelondwelo ola li la yela kutya ovanyoni otava ka handukilwa nefyo. (Numeri 4:18-20; 7:89) Onghee hano, okutembulwa kwoshikefa shiyapuki kakwa li ku na okutalwako ku li oshilonga shongaho. Osha yela kutya Ussa okwa li Omulevi (nonande ka li omupristeri); onghee hano okwa li e na okukala e shii Omhango nawa. Kakele kaasho, omido da pita Oshikefa osha li sha lundululilwa keumbo laxe omolweameno. (1 Samuel 6:20–7:1) Osha kala ko omido 70, fiyo David a hoolola oku shi tembula. Hano okudja kounona, Ussa okwa li e shii eemhango di na sha nOshikefa.

21. Moshinima shaUssa, omolwashike sha fimana okudimbuluka kutya Jehova oha mono omalinyengotomheno omomutima?

21 Ngaashi sha tumbulwa nale, Jehova oha tale omutima. Molwaashi Eendjovo daye otadi ti kutya Ussa okwa katuka “omolwoushima,” Jehova otashi dulika a mona oikala yokulihola mwene oyo inai hololwa mehokololo. Mbela Ussa otashi dulika kwa li e na ounhwa, sha hala okutya, e na eamo lokutauluka omangabeko a yuka? (Omayeletumbulo 11:2) Okuwilika moipafi Oshikefa osho sha kala sha tuvikilwa koukwaneumbo wavo okwa li she mu ningifa a kale e litumbaleka? (Omayeletumbulo 8:13) Mbela Ussa okwa li e he na eitavelo a diladile kutya eke laJehova olixupi okukanghamifa oshikefa shiyapuki osho sha li tashi faneke okukala po kwaYe? Kashi na nee mbudi kutya osha li ngahelipi, ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova okwa li a ninga osho sha yuka. Otashi dulika a mona mo sha momutima waUssa osho she mu ningifa a tokole meendelelo.—Omayeletumbulo 21:2.

Ekanghameno lopandunge lokukala nelineekelo

22. Ongahelipi ounongo waJehova u liwetikile eshi Eendjovo daye omafimbo amwe hadi fiye po omauyelele amwe?

22 Ounongo waJehova u he fi okuyelekwa ou liwetikile eshi Eendjovo daye omafimbo amwe hadi fiye po omauyelele amwe. Kungaha, Jehova ohe tu pe omhito tu ulike kutya otwe mu lineekela. Okudja mwaasho twe lihonga, mbela inashi yela kutya otu na omatomheno opandunge okutala ko omatokolo aJehova kutya okwa yuka? Heeno, ngeenge hatu konakona Eendjovo daKalunga nomutima wa yela nosho yo nomadiladilo a mbwalangadja, ohatu lihongo shihapu shi na sha naJehova osho tashi tu kwafele tu kale nelineekelo kutya oha ningi alushe osho sha yuka noshi li mondjila. Hano ngeenge omahokololo amwe Ombibeli taa pendula omapulo oo itatu dulu okumona omanyamukulo a yela pefimbo opo, natu kale nelineekelo filufilu kutya Jehova okwa ninga osho sha yuka.

23. Ohatu dulu okukala nelineekelo lilipi shi na sha neenghatu daJehova domonakwiiwa?

23 Ohatu dulu okukala nelineekelo la faafana shi na sha neenghatu daJehova domonakwiiwa. Hano, natu kale nelineekelo kutya eshi te uya a wanife po etokolo laye poudjuu munene oo tau ehene popepi, ita ka ‘nyonauna omuyuki pamwe nomuhenakalunga.’ (Genesis 18:23) Ohole yaye yokuhola ouyuki itai ke mu pitika nande a ninge ngaho. Ohatu dulu yo okukala nelineekelo filufilu kutya mounyuni mupe oo tau uya, ota ka wanifa po eemhumbwe detu adishe monghedi ya denga mbada.—Epsalme 145:16.

[Omashangelo opedu]

a Oumbada waAbraham kawa li wongaho, omolwaashi omishangwa donale dopapilusa otadi hokolola Farao oo a lombwela ovalumenhu va homata va kwate omukainhu muwa nova dipae omushamane waye.

b Omolwouyelele wa wedwa po tala Oshungonagelo yOshingilisha ye 1 Desemba 1979, epandja 31.

Oto dimbuluka?

• Omolwomatomheno elipi tu na okutala ko omatokolo aJehova kutya okwa yuka?

• Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu ha fike pexulifodiladilo la puka li na sha naLot eshi a li a hala okuyandja ovanakadona vaye kongudu yovahangakeni va handuka?

• Oinima ilipi tai tu kwafele tu ude ko kutya omolwashike Jehova a dipaela Ussa?

• Elineekelo lilipi tu na shi na sha neenghatu daJehova domonakwiiwa?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe