ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 5/1 ep. 24-28
  • Eteelelo lenyumuko otali ti shike kwoove?

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Eteelelo lenyumuko otali ti shike kwoove?
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Emoniko lenyumuko lokombada yedu
  • “Okunyumukila omwenyo” ile “okunyumukila etokolo”
  • Oilihongomwa oyo hatu dulu okulihonga paife
  • Ota wanifa po omahalo etu
  • Oonkondo dhetegameno lyeyumuko
    Longela Kalunga awike kashili
  • Enyumuko—ehongo olo tali ti sha kwoove
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Owa itavela ngoo shili kutya otaku ka kala enyumuko?
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2007
  • ‘Ondi na etegameno muKalunga’
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2017
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 5/1 ep. 24-28

Eteelelo lenyumuko otali ti shike kwoove?

“Oto kamutulula eke loye ndee to [wanifa po omahalo oinima aishe i na omwenyo, NW].”—EPSALME 145:16.

1-3. Ovanhu vamwe ove na eteelelo lilipi shi na sha nonakwiiwa? Yandja oihopaenenwa.

CHRISTOPHER womido omuwoi nomumwainamati ova li tava longo ongula moukalele wopaKriste weumbo neumbo pamwe novapambele ovalihomboli novana vavo vavali, popepi naManchester shaEngland. Oshifo shetu shikwao, oAwake! osha hokolola osho sha ningilwe po. “Omutenya, ova ya pamwe va ka talele po eenhele koBlackpool, onhele yokutalelwa po oyo ya li popepi, i li pomunghulofuta. Aveshe 6 ova li vomovanhu 12 ovo va fya poshikando moshiponga shohauto, osho sha hokololwa kopolifi shi li ‘ehanauno lofilufilu.’ ”

2 Onguloshi oyo ya tetekela oshiponga osho, oukwaneumbo oo owa li wa ya kEkonakono lEmbo lomEongalo, oko kwa li kwa kundafanwa shi na sha nefyo. Xe yaChristopher okwa ti: “Christopher okwa li okamati haka diladila alushe moule. Onguloshi oyo, okwa li a popya sha yela shi na sha nounyuni mupe nosho yo eteelelo laye li na sha nonakwiiwa. Opo nee, eshi eenghundafana detu da twikila, ohaluka Christopher okwa popya a ti: ‘Ouwa wokukala umwe womEendombwedi daJehova oyoo kutya nonande efyo ohali yahameke, otu shi shii kutya ohatu ke limona natango kombada yedu efiku limwe.’ Kape na nande oumwe womufye kwa li a diladila kutya ohatu ka dimbuluka eendjovo odo.”a

3 Omido da tetekela, mo 1940, Franz, Ondombwedi imwe yOmuaustria, okwa li a teelela okudipawa neshina lokuteta ovanhu omitwe omolwokwaanya okweefa po oudiinini waye kuJehova. Franz okwa shangela ina okudja kodolongo yaBerlin a ti: “She likolelela kwaasho ndi shii, ngeenge onda ningi eano [lokuya moukwaita], ohandi nyono enyono tali pula efyo. Osho itashi ka kala sha yuka kwaame. Itandi ka nyumuka. . . . Ndele paife, Meme omuholike nosho yo ovamwamememati novamwamemekadona amushe, nena eli, onda lombwelwa etokolo lange, ndele inamu kala mwa tila, onda tokolelwa efyo, nohandi ka dipawa mongula. Ondi na eenghono da dja kuKalunga, ngaashi naanaa Ovakriste vashili aveshe vonale vali ve di na mefimbo la pita. . . . Ngeenge omwa kala mwa pama fiyo okefyo, ohatu ka shakeneni penyumuko. . . . Hinga tu shakeneni vali.”b

4. Oimoniwa oyo ya hokololwa metetekelo oye ku kuma ngahelipi, nohatu ka konakona shike paife?

4 Eteelelo lenyumuko ola li tali ti shihapu kuChristopher naFranz. Ola li lolela kuvo. Doshili, omahokololo oo otaa kumu omitima detu! Opo tu kale nolupandu linene lokupandula Jehova nokupameka eteelelo letu menyumuko, natu konakoneni kutya omolwashike enyumuko tali ka ningwa nongahelipi osho shi na oku tu kuma pauhandimwe.

Emoniko lenyumuko lokombada yedu

5, 6. Emoniko olo la shangwa komuyapostoli Johannes mEhololo 20:12, 13, otali holola shike?

5 Memoniko loiningwanima oyo tai ka ningwa pefimbo lEpangelo lOmido Eyovi laKristus Jesus, omuyapostoli Johannes okwa mona enyumuko lokombada yedu tali ningwa. Okwa ti: “Nda mona oonakufya, vanini novanene. . . . Nefuta ola yandja ovafi ava va li mo, nefyo noshovafi [“oHades,” NW] oya yandja ovafi ava va li mo.” (Ehololo 20:12, 13) Aveshe ovo ve li moHades ile Sheol, oyo tai ti ombila yovanhu aveshe, kutya nee ova li peendodo dilipi—oonakufya ‘vanene’ ile “vanini”—otava ka nyumuka. Ovo va fila mefuta navo otava ka alukila momwenyo pefimbo olo. Oshiningwanima osho shikumwifi oshi li oshitukulwa shelalakano laJehova.

6 Ngeenge Kristus a hovele nepangelo laye lomido eyovi, ota ka manga Satana noku mu tula mombwili. Kape na nande oumwe womovanyumunwa novaxupipo poudjuu munene ta ka hongaulwa kuSatana pefimbo lepangelo olo, molwaashi ita ka dula okuninga sha. (Ehololo 20:1-3) Omido eyovi otashi dulika di kale da fa dile kwoove, ndele doshili, Jehova ohe di tale ko di li “efiku limwe alike.”—2 Petrus 3:8.

7. Oshike tashi ka kala ekanghameno letokolo pefimbo lEpangelo lOmido Eyovi daKristus?

7 Pamoniko olo, Epangelo lOmido Eyovi laKristus otali ka kala efimbo letokolo. Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Nda mona oonakufya, vanini novanene, ve li ofika moipafi yolukalwapangelo; nomambo a nyanunwa; nembo likwao la nyanunwa, olo lomwenyo. Noonakufya ova tokolelwa ei ya shangwa momambo pailonga yavo. . . . Ovo va tokolwa, keshe umwe, pailonga yavo.” (Ehololo 20:12, 13) Didilika kutya ekanghameno letokolo olo kali na sha naasho omunhu a ningile ile ina ninga fimbo ina fya. (Ovaroma 6:7) Ndele ponhele yaasho, ole likolelela koinima oyo i li “momambo” oo taa ka nyanunwa. Oilonga yomunhu oyo ta ka longa konima eshi e lihonga momambo oo taa ka nyanunwa, otai ka kala ekanghameno lokuufa kutya edina laye ola shangwa ‘membo lomwenyo,’ ile hasho.

“Okunyumukila omwenyo” ile “okunyumukila etokolo”

8. Omanyumuko opavali elipi ovanhu tashi dulika tava ka nyumukila?

8 Nale memoniko laJohannes, Jesus okwa hokololwa e na ‘eeshapi defyo nodoshovafi.’ (Ehololo 1:18) Oku li “Omwene womwenyo” oo a tulwa po kuJehova, a pewa eenghono okutokola “ovanamwenyo novafi.” (Oilonga 3:15; 2 Timoteus 4:1) Osho ote ke shi ninga ngahelipi? Omokunyumuna oonakufya. Jesus okwa lombwela eengudu dovanhu ovo a li ta udifile a ti: “Inamu shi kuminwa, osheshi efimbo tali uya, opo aveshe ava va kala meembila otava udu ondaka yaye. Ndee tava holoka mo.” Opo nee okwa weda ko a ti: “Ava va longa ouwa okunyumukila omwenyo, naava va longa owii, okunyumukila etokolo.” (Johannes 5:28-30) Hano onakwiiwa yovalumenhu novakainhu ovadiinini vonale oilipi?

9. (a) Nope he na omalimbililo, oshike osho ovanhu vahapu ovo tava ka alukila momwenyo tave ke lihonga? (b) Oilonga inene yehongo ilipi tai ka longwa?

9 Eshi ovadiinini ovo vonale tava ka nyumukila momwenyo, otava ka mona kutya omaudaneko oo va li ve lineekela okwa wanifwa lela. Itava ka kala tuu va tunhukwa okushiiva Oludalo lomukainhu waKalunga, olo la tumbulwa mexunganeko lotete mOmbibeli, muGenesis 3:15! Itava ka kala tuu va hafa okuuda kutya Messias oo a li a udanekwa, Jesus, okwa kala omudiinini fiyo okefyo, nokungaha okwa dula okuyandja omwenyo waye u li ekuliloyambo! (Mateus 20:28) Ovo tave ke va hambelela eshi tava alukile momwenyo, otava ka kala ve na ehafo linene eshi tave ke va kwafela va ude ko kutya efiloshisho lekulilo oli li euliko lolune nefilonghenda laJehova inali longelwa. Eshi ovanyumunwa tava ka mona osho Ouhamba waKalunga wa ninga po mokuwanifa po elalakano laYe li na sha nedu, nope he na omalimbililo, omitima davo otadi ka xunga omahambelelo oku mu hambelela. Otava ka kala ve na omhito ya wana okuulika oudiinini wavo kuXe womeulu omunahole nosho yo kOmona waye. Keshe oo ta ka kala e na omwenyo pefimbo opo, ota ka kala a hafa mokukufa ombinga moilonga inene yokuhonga omamiliyona omayovi oonakufya ovo tava ka dja mo meembila, ovo tava ka kala va pumbwa yo okutambula ko efiloshisho laKalunga lekulilo.

10, 11. (a) Omido Eyovi otadi ka yandja eemhito dilipi kwaaveshe kombada yedu? (b) Mbela osho oshi na oku tu kuma ngahelipi?

10 Eshi Abraham ta ka nyumunwa, ota ka mona ehekeleko linene mokuhafela okukala lela koshi yepangelo ‘loshilando’ osho kwa li a teelela. (Ovaheberi 11:10) Omudiinini Job wonale ita ka kala tuu a hafa eshi te ke lihonga kutya onghedi yaye yokukalamwenyo oya pameka ovapiya vaJehova vakwao ovo oudiinini wavo wa li wa yelekwa! Daniel ita ka kala tuu a halelela okushiiva shi na sha newanifo lomaxunganeko oo kwa li a nwefwa mo a shange!

11 Doshili, aveshe ovo tava ka mona omwenyo mounyuni mupe wouyuki, kutya nee okupitila menyumuko ile omokuxupa moudjuu munene, otave ke lihonga shihapu shi na sha nelalakano laJehova li na sha nedu nosho yo novanhu. Etimaumbwile lokukala nomwenyo fiyo alushe nosho yo okutanga Jehova fiyo omoukwaalushe otai ka ninga lela oprograma yehongo yOmido Eyovi ihafifa shili. Ndelenee osho tashi ka kala sha fimanenena oshosho hatu ka ninga pauhandimwe eshi hatu ke lihonga momambo oo taa ka nyanunwa. Mbela ohatu ka tula ngoo moilonga osho hatu ke lihonga? Mbela ohatu ka dilonga ngoo nokutula moilonga ouyelele wa fimanenena oo tau ke tu pameka tu kondjife eyeleko laxuuninwa laSatana lokukendabala oku tu efifa po oshili?

12. Oshike tashi ka kwafela keshe umwe a kale nombinga iyadi moilonga yokuhonga nosho yo yokulundululila edu moparadisa?

12 Inatu dimbwa nande omanangeko noupuna makumwifi oo taa ka etifwa komauwa ekuliloyambo laKristus. Ovo tava ka nyumuninwa momwenyo itava ka kala ve na oungolomena ile omaulema oo e li ko paife. (Jesaja 33:24) Omalutu a pama nosho yo etimaumbwile lokukala noukolele wa wanenena otai ka pitika ovakalimo aveshe vomounyuni mupe va kufe ombinga pauyadi moilonga yokuhonga ovanyumunwa omamiliyona omayovi va ende mondjila yomwenyo. Ovakalimo ovo otava ka kufa yo ombinga moilonga inenenene oyo inai longwa nande onale kombada yedu—oilonga yokulundululila edu alishe moparadisa, opo Jehova a fimanekwe.

13, 14. Elalakano lokumangululwa kwaSatana peyeleko laxuuninwa olashike, noilanduliko ilipi tashi dulika tu ka mone pauhandimwe?

13 Ngeenge Satana a mangululwa mo mombwili omolweyeleko laxuuninwa, ota ka kendabala okuhongaula ovanhu natango. PaHololo 20:7-9, ‘oiwana aishe oyo ya hongaulwa’ ile eengudu dovanhu ovo va nwefwa mo kenwefemo lii laSatana otava ka mona etokolo lehanauno: ‘Omundilo otau ka koloka meulu ndele tau va lungwinifa po.’ Kwaavo vomokati kaavo tava ka nyumuka pefimbo lEyovimudo, ehanauno lavo otali ka ulika kutya ova nyumukila etokolo. Mepingafano naasho, ovanyumunwa ovakanyateli voudiinini otava ka mona oshali yomwenyo waalushe. Doshili, enyumuko lavo otali ka kala “okunyumukila omwenyo.”—Johannes 5:29.

14 Ongahelipi eteelelo lenyumuko tali tu hekeleke nokuli nopaife? Oshike tu na okuninga opo tu kale noushili kutya ohatu ka mona ouwa walo monakwiiwa?

Oilihongomwa oyo hatu dulu okulihonga paife

15. Ongahelipi eitavelo lenyumuko tali dulu okukwafela paife?

15 Otashi dulika opo wa filwa omuholike woye, notashi dulika to ungaunga nokuninga omalunduluko manene oo haa etifwa kokufilwa kwa tya ngaho. Eteelelo lenyumuko otali ku kwafele u kale u na engungumano lomomutima nosho yo eenghono, oyo i he niwe kwaavo ve he shii oshili. Paulus okwa hekeleka Ovatessaloniki a ti: “Fye inatu hala mu kale mu he shi shii, ava va kofa po (oonakufya) nhumbi ve li, mu he va nyikile oluhodi ngaashi venya vamwe ve he neteelelo.” (1 Ovatessaloniki 4:13) Mbela ou liwete mounyuni mupe, u wete ovanhu eshi tava nyumunwa? Ngeenge osho, hekelekwa mokudilonga shi na sha netimaumbwile loku ka shakeneka vali ovaholike voye.

16. Oto ka kala u udite ngahelipi mbela ngeenge enyumuko tali ningwa?

16 Otashi dulika to mono oixuna koudu woshinamenena omolwoilanduliko younashibofa waAdam. Ino efa oluhodi olo tali etifwa koudu oo li ku dimbwife etimaumbwile lihafifa lokukanyumuninwa momwenyo mounyuni mupe u na oukolele muwa neenghono. Opo nee eshi to ka pashuka, oto ka mona ovanhu ve na oipala ya hafa, tave ku hambelele ve na ehalo okuhafela enyumuko loye noto ka pandula shili Kalunga omolwouwanghenda waye.

17, 18. Oilihongomwa ivali ya fimana ilipi tu na okukaleka momadiladilo?

17 Lwopokati opo, konakona oilihongomwa ivali oyo tu na okukaleka momadiladilo. Shimwe osho efimano lokulongela Jehova nomutima aushe paife. Mokuhopaenena Omwene wetu, Kristus Jesus, onghalamwenyo yetu yokuliyamba mwene otai ulike ohole yokuhola Jehova nosho yo ovanhu vakwetu. Nonande ouxupilo wetu ou nyonwe po ile tu kanife emanguluko letu omolwomapataneko ile omahepeko, otwa tokola toko okukala twa pama meitavelo, kashi na nee mbudi kutya ohatu shakeneke omayeleko a tya ngahelipi. Kutya nee ovapataneki ova kale tave tu tilifa va hala oku tu dipaa, eteelelo lenyumuko otali tu hekeleke noku tu pameka opo tu kale ovadiinini kuJehova nosho yo kOuhamba waye. Heeno, ouladi wetu moilonga yokuudifa Ouhamba nokuninga ovanhu ovahongwa otau tu kaleke netimaumbwile loku ka mona omanangeko noupuna aalushe, oo Jehova a tuvikilila ovayuki.

18 Oshilihongomwa oshitivali oshi na sha nanghee hatu ungaunga nomayeleko oo haa etifwa kokuhawanenena. Eshiivo letu li na sha neteelelo lenyumuko nosho yo olupandu letu lokupandula olune laJehova inali longelwa otai pameke etoloko toko letu lokukala twa pama meitavelo. Omuyapostoli Johannes okwa londwela a ti: “Inamu kala nokuhola ounyuni nakeshe eshi shi li mo. Ngenge pe na ou e hole ounyuni, ohole yaTate kai mo muye. Osheshi keshe eshi shi li mounyuni, ngaashi okahalu kombelela nokahalu komesho noifulalala yokukalamwenyo, inai dja muTate, ndelenee oya dja mounyuni. Ndelenee ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu [kao]; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.” (1 Johannes 2:15-17) Eheka lounyuni loku tu hokwifa omaliko itali ke tu yula ngeenge hatu li yelekanifa ‘nomwenyo waalushe.’ (1 Timoteus 6:17-19) Ngeenge ohatu yelekwa tu ye moluhaelo, ohatu ke shi anya filufilu. Otu shi shii kutya ngeenge otwa fi fimbo Harmagedon ine uya, twa hangwa tu na onghedi yokukalamwenyo oyo inai hokiwa kuJehova, otashi dulika nafye tu ha kale neteelelo lenyumuko.

19. Oufembanghenda u he fi kuyelekwa ulipi tu he na okudina?

19 Komesho yaaishe, inatu dimbwa nande oufembanghenda u he fi okuyelekwa oo tu na wokuhafifa omutima waJehova paife nosho yo fiyo alushe. (Omayeletumbulo 27:11) Okukala kwetu ovadiinini fiyo okefyo ile okutwikila kwetu okukanyatela oudiinini fiyo exulilo longhalelo ei youkolokoshi otai ulikile Jehova kutya otwa ama kombinga ilipi momhata i na sha nounamapangelo weshito alishe. Itashi ka kala tuu ehafo okukala mEduparadisa kutya nee otwa xupa moudjuu munene ile otwa nyumunwa pashikumwifilonga!

Ota wanifa po omahalo etu

20, 21. Oshike tashi ke tu kwafela tu kale ovadiinini nokuli nonande otu na omapulo e na sha nenyumuko inaa nyamukulwa? Shi yelifa.

20 Eenghundafana detu di na sha nenyumuko inadi nyamukula omapulo etu aeshe. Jehova ota ka unganeka ngahelipi oinima shi na sha naavo va li va hombola ile va hombolwa ndele tava fi? (Lukas 20:34, 35) Mbela enyumuko otali ka ningilwa moshitukulwa omo ovanhu va fila? Mbela oonakunyumunwa otava ka alukila pomaukwaneumbo avo? Omapulo mahapumahapu e na sha nomalongekido enyumuko inaa nyamukulwa natango. Ndele nande ongaho, otu na okukaleka eendjovo daJeremia momadiladilo, odo tadi ti: “Omwene ota ningile ouwa kuava tava tula muye elineekelo lavo nokomwenyo ou tau mu kongo. Osho oshiwa okulineekela ekwafo lOmwene melimweneneno.” (Omaimbilokemo 3:25, 26) Pefimbo laJehova la wapala, omapulo etu aeshe otaa ka nyamukulwa filufilu, ndele hatu kala twa mbilipalelwa. Omolwashike hatu dulu okukala noushili shi na sha naasho?

21 Natu dilonge keendjovo domupsalme da nwefwa mo eshi a imba shi na sha naJehova, a ti: “Oto kamutulula eke loye ndee to [wanifa po omahalo oinima aishe i na omwenyo, NW].” (Epsalme 145:16) Eshi hatu kulupa, omahalo etu otaa lunduluka. Osho kwa li twa hala eshi twa li ounona hasho twa hala kunena. Etaleko letu li na sha nonghalamwenyo ohali nwefwa mo kwaasho hatu shakeneke nosho yo komalalakano etu. Ndelenee kutya nee omahalo etu a yuka oku ka kale ngahelipi mounyuni mupe, Jehova ote ke a wanifa po filufilu.

22. Omolwashike tu na etomheno liwa okuhambelela Jehova?

22 Oshinima sha fimanenena kufye paife osho okukala ovadiinini. “Omalenga taa pulwa oudiinini.” (1 Ovakorinto 4:2) Fye otu li omalenga onghundana iwa ku he na vali yOuhamba waKalunga. Oudiinini wetu mokuudifila onghundana iwa aveshe ovo hatu shakeneke otau tu kaleke mondjila oyo tai twala komwenyo. Ino dimbwa nande oushili oo kutya “efimbo nombadilila” ohai tu hange atushe. (Omuudifi 9:11, NW) Opo u pondole oisho inai pumbiwa oyo hai etifwa komaupyakadi onghalamwenyo, diinina eitavelo loye meteelelo likumwifi lenyumuko. Ngeenge ou wete kutya owa nyika okufya fimbo Epangelo lOmido Eyovi laKristus inali hovela, kala wa shilipalekwa kutya emanguluko otali ke uya shili. Pefimbo laJehova la wapala, oto ka dula okweendulula eendjovo daJob odo a popya kOmushiti, a ti: “Ove ngeno u ifane, ame nohandi ku nyamukula.” Jehova na hambelelwe, molwaashi okwa halelela okwaalulila momwenyo aveshe ovo ve li medimbuluko laye!—Job 14:15.

[Omashangelo opedu]

a Tala oAwake! yo 8 Juli 1988, epandja 10, ya nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

b Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom, epandja 662, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

Oto dimbuluka?

• Ovanhu otava ka tokolwa she likolelela kushike mEyovimudo?

• Omolwashike ovanhu vamwe tava ka ‘nyumukila omwenyo’ ofimbo vamwe tava ka ‘nyumukila etokolo’?

• Ongahelipi eteelelo lenyumuko tali tu hekeleke paife?

• Ongahelipi eendjovo dEpsalme 145:16 tadi tu kwafele tu ungaunge nomapulo e na sha nenyumuko oo inaa nyamukulwa?

[Efano pepandja 27]

Ongahelipi eitavelo menyumuko tali tu kwafele paife?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe