ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 8/1 ep. 18-22
  • Jehova okwa valula ‘eexwiki deni adishe dokomutwe’

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Jehova okwa valula ‘eexwiki deni adishe dokomutwe’
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • “Inamu tila” —  omolwashike mbela?
  • Ongushu yoshiyandja
  • ‘Omahodi ange a pimhila mombao yoye’
  • Nghee hatu dulu okuninga ookaume kopofingo naKalunga
  • Kapu na shoka tashi vulu “oku tu topola kohole yaKalunga”
    Hedha popepi naJehova
  • Mbela Kalunga oku na ko nasha nangame?
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
  • 2 Mona ontseyo yashili kombinga yaKalunga
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
  • Oto vulu okukala nonkalamwenyo tayi ti sha
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (Oshungolangelo yomuukalele) — 2019
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 8/1 ep. 18-22

Jehova okwa valula ‘eexwiki deni adishe dokomutwe’

“Kaku na nande [oshiyandja] shimwe tashi wile poshi [Xo yeni ine shi koneka, NW]. Ndele osho eexwiki deni adishe domutwe oda valwa yo.” —  MATEUS 10:29, 30.

1, 2. (a) Omolwashike Job a li e udite a fa Kalunga e mu ekelashi? (b) Mbela omapopyo aJob okwa hala okutya okwa li e liteeka Jehova? Shi yelifa.

“KALUNGA, ohandi ku kuwile ekwafo, ndele ito nyamukula; ohandi ku ilikana, ndele ove ito tale nge. Oove wa pilukila nge; nowa ponokela nge neke loye li na eenghono.” Omulumenhu oo a popya eendjovo odo okwa li e li mouyahame munene, noitashi kumwifa eshi a li mouyahame wa tya ngaho. Okwa li a kanifa ouxupilo waye, oshiponga shitilifa okwa li sha twaalela eemwenyo dovana vaye nokwa li yo a kwatwa komukifi tau udifa omunhu omwenyo munyenye. Edina lomulumenhu oo ola li Job, nehokololo laye linyikifa oluhodi ola shangwa mOmbibeli omolwouwa wetu. —  Job 30:20, 21, OB-1986.

2 Omapopyo aJob otashi dulika a talike ko sha fa kutya okwa li e liteeka Kalunga, ndele hasho nandenande. Job okwa li ashike ta popi ouyahame oo a li e udite momutima waye. (Job 6:2, 3) Job ka li e shi shii kutya Satana oye a li te mu yeleke, onghee hano okwa li a fika pexulifodiladilo la puka kutya Kalunga okwa li e mu ekelashi. Pomhito imwe, Job okwa popya nokuli naKalunga a ti: “Omolwashike to holeke oshipala shoye ndee to tale nge, aame omutondadi woye?”a —  Job 13:24.

3. Ngeenge hatu mono oixuna, oshike osho tashi dulika tu lipule nasho?

3 Kunena, ovapiya vaJehova vahapu ohava shakeneke omaudjuu nope he na olufuwo, omolwoita, omapiyaano opapolitika ile opanghalafano, oiponga yopaushitwe, oukulupe, omikifi, oluhepo la kwata moiti nosho yo okushilikwa komapangelo. Otashi dulika naave ou na omayeleko onhumba ile ongadi oo to lididimikile. Otashi dulika omafimbo amwe u diladile kutya Jehova okwe ku fiya po. Ou shii nawa eendjovo odo di li muJohannes 3:16, tadi ti: “Kalunga a kala e hole ounyuni, Oye a yandja Omona waye Ewifa.” Ndele nande ongaho, ngeenge to mono oixuna nope he na epepelelwo, otashi dulika u lipule kutya: ‘Mbela Kalunga oku hole nge ngoo shili? Mbela oku wete ngoo oixuna oyo handi mono? Oku na ko ngoo nasha naame pauhandimwe?’

4. Paulus okwa li e na okulididimikila onghalo tai twikile ilipi, nonghalo ya tya ngaho otai dulu oku tu kuma ngahelipi?

4 Diladila kwaasho kwa li sha ningilwa omuyapostoli Paulus. Okwa shanga a ti: “Onda pewa ekiya mombelela yange, omwengeli waSatana okuhepeka nge neenghono,” nokwa weda ko a ti: “Onda ilikana Omwene lutatu, shi efe nge.” Jehova okwa li a uda omailikano aye. Ndele nande ongaho, okwa yelifila Paulus kutya ka li ta ka kandula po oupyakadi waye pashikumwifilonga. Ponhele yaasho, Paulus okwa li e na okulineekela eenghono daKalunga, opo di mu kwafele e lididimikile “ekiya mombelela” yaye.b (2 Ovakorinto 12:7-9) Ngaashi Paulus, otashi dulika naave to lididimikile eyeleko lonhumba tali twikile. Otashi dulika to lipula kutya: ‘Molwaashi otashi monika sha fa kutya Jehova ina ninga po sha shi na sha neyeleko lange, mbela osha hala okutya ke wete onghalo omo ndi li ile kutya ke na ko nasha naame?’ Ahowe, hasho shi li ngaho nandenande! Okunakonasha shili kwaJehova shi na sha nomupiya waye keshe omudiinini okwa divilikwa kwaasho Jesus a li a lombwela ovayapostoli vaye okafimbo kaxupi konima eshi e va hoolola. Natu tale nghee eendjovo daye tadi dulu oku tu twa omukumo kunena.

“Inamu tila” —  omolwashike mbela?

5, 6. (a) Jesus okwa kwafela ngahelipi ovayapostoli vaye va ha kale va tila osho va li tava ka ningilwa komesho? (b) Ongahelipi Paulus a li a ulika elineekelo laye kutya Jehova okwa li e na ko nasha naye?

5 Ovayapostoli ova li va pewa eenghono dinenenene kuJesus, mwa kwatelwa “epangelo [lokuta] mo eemhepo da nyata, nolokuvelula oudu aushe noungone keshe.” Ndele osho kasha li sha hala okutya kava li tava ka shakeneka omayeleko nomaudjuu mokukalamwenyo kwavo. Ponhele yaasho, Jesus okwa yelifa nawa imwe yomoinima oyo va li tava ka shakeneka. Ndele nande ongaho, okwe va ladipika a ti: “Inamu tila ava tava dipaa olutu, vo itava dulu okudipaa omwenyo; ndele tileni shili ou ta dulu okunyonaunina [muGehenna, NW] omwenyo nolutu.” —  Mateus 10:1, 16-22, 28.

6 Opo Jesus a kwafele ovayapostoli vaye va ude ko kutya omolwashike va li ve he na okukala va tila, okwe va pa omafaneko avali. Okwa ti: “Oiyandja ivali ihai landwa ngeno okahaulapa kamwe akeke? Ndele kaku na nande shimwe tashi wile poshi [Xo yeni ine shi koneka, NW]. Ndele osho eexwiki deni adishe domutwe oda valwa yo. Hano inamu tila; onye mu dule oiyandja ihapu.” (Mateus 10:29-31) Didilika kutya Jesus okwa kwatakanifa okuhatila nonande ope na omaupyakadi nokukala nelineekelo kutya Jehova oku na ko nasha nafye pauhandimwe. Osha yela kutya omuyapostoli Paulus okwa li e na elineekelo la tya ngaho. Okwa shanga a ti: “Kalunga ngenge e tu ama, olyelye ta tu ondubo nafye? Oye ou ina xupifa Omona waye mwene, ndele okwe mu yandja omolwetu atushe, a kale ngahelipi hano ite tu pe aishe pamwe naye?” (Ovaroma 8:31, 32) Kashi na nee mbudi kutya omashongo elipi wa taalela, naave oto dulu okukala noushili kutya Jehova oku na ko nasha naave pauhandimwe, shimha ashike to kala omudiinini kuye. Osho otashi dulu okukala shi liwetikile mo nawa ngeenge twa konakona moule eladipiko laJesus kovayapostoli vaye.

Ongushu yoshiyandja

7, 8. (a) Oiyandja oya li ya talika ko ngahelipi pefimbo laJesus? (b) Omolwashike sha yela kutya Mateus 10:29 ota longifa oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “oiyandja” molupeninipiko?

7 Omafaneko aJesus otaa yelifa nawa okunakonasha kwaJehova shi na sha nomupiya waYe keshe. Tete, konakona efaneko li na sha noiyandja. Pefimbo laJesus, oiyandja okwa li hai liwa kovanhu, ndele molwaashi oya li hai li po oilya, oya li ya talika ko unene i li ihanauni. Oiyandja oya li ihapu neenghono noya li hai landwa kombilixa, nomolwaasho oiyandja ivali kaya li hai kosho eesenda da konda po 30, pakuyeleka nongushu yoimaliwa kunena. Neesenda 60 lwaapo, omunhu ka li ha lande oiyandja ine, ndele itano —  oshiyandja shimwe okwa li hashi wedwa ko oshali sha fa shi he na nande ongushu yasha. —  Lukas 12:6, NW.

8 Diladila yo kombinga younene woludi loudila va tya ngaho, ovo ve li apeshe. Mokuyelekanifa nomaludi oudila mahapu, oshiyandja, nokuli naasho sha kula, oshinini lela mokuyelekanifa noudila vahapu. Ndele nande ongaho, oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “oiyandja” muMateus 10:29, otashi ulike kondadalunde koiyandja inini mounene. Osha yela kutya Jesus okwa li a hala ovayapostoli vaye va diladile shi na sha nokadila kanininini oko kali ka talika ko ke he na ongushu. Embo limwe lomauyelele ola ti: “Jesus ota popi okadila kanininini nota longifa nokuli olupeninipiko shi na sha nako!”

9. Oshitwa sha fimanenena shilipi Jesus a yelifa okupitila mefaneko laye li na sha noiyandja?

9 Efaneko laJesus li na sha noiyandja otali yelifa oshitwa sha fimanenena, kutya: Osho tashi monika inashi fimana momesho ovanhu, osha fimana kuJehova Kalunga. Jesus okwa divilika natango oushili oo, mokuweda ko kutya ouyandja ihava “wile poshi” Jehova ine shi didilika.c Oshilihongomwa osha yela. Ngeenge Jehova Kalunga oku na ko nasha noudila ovo vanininini noihava talika ko va fimana, kedimbwe nee ovanhu ovo tava mono oixuna, ovo va hoolola oku mu longela!

10. Etumbulo: “Eexwiki deni adishe domutwe oda valwa yo,” ola hala okutya shike?

10 Konima yokupopya efaneko li na sha noiyandja, Jesus okwa ti: “Eexwiki deni adishe domutwe oda valwa yo.” (Mateus 10:30) Etumbulo olo lixupi, ndele oli na eityo lomoule, otali koleke oshitwa shefaneko laJesus li na sha noiyandja. Diladila kwaasho: Omutwe womunhu woupokati ou na eexwiki di li 100 000 lwaapo. Pataleko lavahapu, oxwiki keshe oya fa ashike dikwao noihatu konenene nande oimwe yomudo. Ndele Jehova Kalunga oku shii keshe imwe yomudo nokwe di valula adishe. Ngeenge osho shi li ngaho, mbela ope na sha osho Jehova e he shii shi na sha nokukalamwenyo kwetu? Nope he na omalimbililo, Jehova oku shii oshitwe ye likalekelwa yomupiya waye keshe. Doshili, oha “tale omutima.” —  1 Samuel 16:7.

11. Ongahelipi David a holola elineekelo kutya Jehova okwa li e na ko nasha naye pauhandimwe?

11 David, oo a li a shakeneka omaudjuu mahapu, okwa li e na elineekelo kutya Jehova okwa li e wete onghalo omo a li. Okwa shanga a ti: “Omwene, Ove to konakona nge, ndee to koneke nge; nande ndi li omutumba, ile handi fikama, owe shi shiiva; omadiladilo ange ou a uditile kokule.” (Epsalme 139:1, 2) Naave oto dulu okukala noushili kutya Jehova oku ku shii pauhandimwe. (Jeremia 17:10) Ino endelela okufika pexulifodiladilo kutya ino fimana nande nonokutya ku niwe ko nasha naave kuJehova oo omesho aye haa mono apeshe!

‘Omahodi ange a pimhila mombao yoye’

12. Otu shi shii ngahelipi kutya Jehova oku wete filufilu oixuna oyo ovapiya vaye tava mono?

12 Jehova ke shii ashike keshe umwe womovapiya vaye, ndele oku wete yo filufilu oixuna oyo tava mono pauhandimwe. Pashihopaenenwa, eshi Ovaisrael va li tava fininikwa eshi va li moupika, Jehova okwa lombwela Moses a ti: “Ame nda mona okuhepekwa [kwoshiwana] shange, eshi shi li muEgipti. Naame nda uda ekemo lavo molwovafininiki, heeno, ndi wete oudjuu wavo.” (Exodus 3:7) Itashi hekeleke tuu okushiiva kutya ngeenge hatu lididimikile omayeleko, Jehova oha kala e wete osho tashi tu ningilwa noha pwilikine komakemo etu! Ohe tu kenukile shili ngeenge hatu mono oixuna.

13. Oshike tashi ulike kutya Jehova oha kenukile shili ovapiya vaye?

13 Okunakonasha kwaJehova shi na sha naavo ve na ekwatafano naye oku liwetikile yo momaliudo oo a li e uditile Ovaisrael. Nonande ova li hava mono oixuna luhapu omolwoutangalali wavo, Jesaja okwa shanga shi na sha naJehova a ti: “Momaluhepo avo aeshe okwe va nyikila oluhodi.” (Jesaja 63:9) Onghee hano, u li omupiya omudiinini waJehova, oto dulu okukala noushili kutya Jehova oha kala ta yahama ngeenge to yahama. Mbela osho itashi ku ladipike u taalele omaudjuu nope he na oumbada nokutwikila okuninga ngaashi to dulu moku mu longela? —  1 Petrus 5:6, 7.

14. Eshi David a tota Epsalme 56, okwa li e li monghalo ya tya ngahelipi?

14 Elineekelo lohamba David kutya Jehova okwa li e na ko nasha naye nokwa li he mu kenukile, oli liwetikile mEpsalme 56, olo David a li a tota ofimbo a li ta i onhapo ohamba Saul oyo ya li ya hala oku mu dipaa. David okwa li a ya onhapo kuGat, ndele okwa li a tila a kwatwe po kOvafilisti ngeenge ove mu dimbuluka mo. Okwa shanga a ti: “Ovatondi vange itava fuda okufulila nge meemhanda; osheshi vahapu ve li po mokulitumba kwavo otava ningile nge ondubo.” Molwaashi David okwa li e li monghalo ya nyika oshiponga, okwa ilikana kuJehova. Okwa ti: “Alushe otava hetekele okweendameka eendjovo dange; omadiladilo avo aeshe otava diladilile nge owii.” —  Epsalme 56:3, 6.

15. (a) David okwa li a hala okutya shike eshi a pula Jehova a pimhile omahodi aye mombao ile e a shange membo? (b) Ngeenge hatu lididimikile eenghalo odo tadi yeleke eitavelo letu, oshike osho hatu dulu okukala tu na oushili musho?

15 Ndelenee ngaashi sha shangwa mEpsalme 56:9, David okwa popya etumbulo lihokwifa, a ti: “Omafiku ange omupya, Ove we a vala, omahodi ange . . . a pimhila [mombao yoye, OB-1954], heeno, shili, owe a nyolela membo loye.” Eendjovo odo di na sha nokunakonasha kwaJehova kwopahole itadi kumu tuu omutima! Ngeenge twa wililwa po komaudjuu, ohatu dulu okwiilikana kuJehova, hatu mu lilile. Nokuli nomulumenhu a wanenena Jesus osho a li a ninga. (Ovaheberi 5:7) David okwa li e na oushili kutya Jehova okwa li e mu wete nokwa li ta ka dimbuluka ouyahame waye, a fa a tuvikila omahodi aye mombao ile e a shange membo.d Otashi dulika u udite kutya omahodi oye otaa dulu okuyadeka ombao ya tya ngaho ile omapandja mahapu embo la tya ngaho. Ngeenge osho ngaho, hekelekwa. Ombibeli otai tu shilipaleke tai ti: “Omwene oku li popepi nomitima da teyauka, Ye oha xupifa ava ve nomhepo ya nyanyauka.” —  Epsalme 34:19.

Nghee hatu dulu okuninga ookaume kopofingo naKalunga

16, 17. (a) Otu shi shii ngahelipi kutya Jehova oha kenukile ovapiya vaye ngeenge tava mono oixuna? (b) Oshike osho Jehova a ninga po, opo e shi ninge tashi shiiva kovanhu va kale nekwatafano lopofingo naye?

16 Oushili oo kutya Jehova okwa valula ‘eexwiki detu adishe dokomutwe,’ otau tu kwafele tu ude ko kutya otu na oufembanghenda wokulongela Kalunga oo he tu pashukile noku na ko nasha nafye. Nonande otu na okuteelela fiyo osheshi ounyuni mupe oo wa udanekwa we uya opo ouyahame nokumona oixuna akushe ku xule po, Jehova ota ningile ovapiya vaye oshinima shikumwifi kunena. David okwa shanga a ti: “Eendafano lOmwene oli li naava have mu tila; ndele te va shiivifa ehangano laye.” —  Epsalme 25:14.

17 “Eendafano lOmwene.” Osho otashi monika sha fa oshinima itashi shiiva kovanhu inava wanenena. Ndele Jehova ota shivi ovo have mu tila ve uye metwali laye. (Epsalme 15:1-5) Jehova oha ningile shike ovo tave uya metwali laye? Paendjovo daDavid, ote va shiivifile ehangano laye. Jehova ohe va lombwele oiholekwa, ta hololele ovaprofeti vaye “omhangela” yaye, opo va shiive omalalakano aye nosho yo osho ve na okuninga, opo va kale metwokumwe nao. —  Amos 3:7.

18. Otu shi shii ngahelipi kutya Jehova okwa hala tu kale tu na ekwatafano lopofingo naye?

18 Doshili, otashi hafifa omutima okushiiva kutya nonande otu li ovanhu inava wanenena, ohatu dulu okuninga ookaume kopofingo nOmukombadambada, Jehova Kalunga. Heeno, ote tu ladipike tu ninge naanaa ngaho. Ombibeli otai ti: “Eheneni kuKalunga, opo nee Ye ta ehene kunye.” (Jakob 4:8) Jehova okwa hala tu kale nekwatafano lopofingo naye. Nokwa katuka nokuli nale eenghatu, opo e shi ninge tashi shiiva. Ekuliloyambo laJesus ole shi ninga tashi shiiva, opo tu dule okukala noukaume naKalunga Omunaenghono adishe. Ombibeli otai ti: “Ofye otu mu hole osheshi Oye a kala e tu hole tete.” —  1 Johannes 4:19.

19. Ongahelipi elididimiko tali dulu okupameka ekwatafano letu naJehova?

19 Ekwatafano olo lopofingo ohali pamekwa ngeenge hatu lididimikile eenghalo didjuu. Omuhongwa Jakob okwa ti: “Elididimiko nali kale li noshilonga sha wana, opo mu kale mwa wana mu he noshipo nomu he na eshi mwe shi pumbwa.” (Jakob 1:4) ‘Oshilonga’ shilipi tashi wanifwa po ngeenge hatu lididimikile omaudjuu? Dimbuluka “ekiya mombelela” laPaulus. Elididimiko laye ola pondola shike? Paulus okwa popya shi na sha nokuyelekwa kwaye a ti: “Ohandi litangele oungone wange nehafo, eenghono daKristus opo di kale muame. Molwaasho nda hokwa oungone nomadengo nomahepeko noluhepo nomafininiko omolwaKristus; osheshi ngenge ndi li oshingone, aame omunaenghono.” (2 Ovakorinto 12:9, 10) Paulus okwa li a pewa eenghono kuJehova —  “eenghono di dule odo dopaushitwe”  — odo a li a pumbwa opo e lididimike. Naasho oshe mu ehenifa popepi elela naKristus nosho yo naJehova Kalunga. —  2 Ovakorinto 4:7, NW; Ovafilippi 4:11-13.

20. Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya Jehova ote ke tu kwafela noku tu hekeleka ngeenge tu li momaudjuu?

20 Otashi dulika Jehova a efa omayeleko oye a kale po. Ngeenge osho, kaleka momadiladilo eudaneko olo a udanekela ovo have mu tila, a ti: “Ame ihandi ku efa noitandi ku fii po nande.” (Ovaheberi 13:5) Oto dulu okumona ekwafo nehekeleko la tya ngaho. Jehova okwa valula ‘eexwiki adishe dokomutwe woye.’ Oku wete eshi to lididimike. Ohashi mu yahameke oku ku mona to yahama. Oku na ko nasha shili naave. Noita ka ‘dimbwa nandenande oilonga yoye nohole yoye mokufimanekifa edina laye.’ —  Ovaheberi 6:10.

[Omashangelo opedu]

a Omuyuki David nosho yo ovana vaKora ovadiinini navo ova li va popya omapopyo a faafana. —  Epsalme 10:1; 44:25.

b Ombibeli inai popya kondadalunde kutya “ekiya mombelela” olo Paulus a li e na ola li shike. Otashi dulika la li ouyahame wopalutu, pashihopaenenwa okuhamona ko nawa. Ile otashi dulika outumbulilo “ekiya mombelela” wa li tau ulike kovayapostoli ovanaipupulu ile kuvamwe ovo va li va shonga okukala omuyapostoli kwaPaulus nosho yo oukalele waye. —  2 Ovakorinto 11:6, 13-15; Ovagalati 4:15; 6:11.

c Ovahongwanhu vamwe otava diladila kutya okuwila poshi kwoiyandja itaku ulike ashike kokufya kwayo. Otava ti kutya, outumbulilo womelaka lopetameko otashi dulika wa li tau popi shi na sha nokunambela pedu kwayo i konge oikulya. Ngeenge osho shi li ngaho, osha hala okutya Kalunga oha file oshisho oudila ovo momalipyakidilo avo akeshe efiku nohe shi didilike yo ngeenge va fi.  —  Mateus 6:26.

d Eembao dopefimbo lOmbibeli okwa li hadi longwa moipa yeedi, yoikombo noyeengombe, ya shikwa. Eembao da tya ngaho okwa li hadi longifwa okukwatela omashini, omaadi oo haa di momashini, eshini ile omeva. Eembao odo da longwa moipa oyo ya shikikika oda li hadi dulu okukwatelwa omaadi a yula ile omaviinyu.

Oto dimbuluka?

• Oinima ilipi tai dulu okuninga omunhu a kale e udite kutya Kalunga okwe mu ekelashi?

• Oshilihongomwa shilipi hatu lihongo momafaneko aJesus e na sha noiyandja nosho yo okuvalwa kweexwiki detu dokomutwe?

• Osha hala okutya ngahelipi okukala nomahodi etu e li “mombao” yaJehova ile a shangwa “membo” laye?

• Ongahelipi hatu dulu okuhafela “eendafano lOmwene”?

[Efano pepandja 19]

Omolwashike Jehova a li ina kufa mo “ekiya mombelela” yaPaulus?

[Efano pepandja 20]

Oshike hatu dulu okulihonga mefaneko laJesus li na sha noiyandja?

[Efano pepandja 20]

© J. Heidecker/VIREO

[Efano pepandja 22]

Mokulesha Ombibeli pandjikilile, ohatu dulu okumona ekwashilipaleko kutya Kalunga oku na ko nasha nafye pauhandimwe

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe