ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 9/1 ep. 23-26
  • Enda pamwe naKalunga mefimbo eli la piyaana

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Enda pamwe naKalunga mefimbo eli la piyaana
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Enda pamwe naKalunga, ndele hanovapaani
  • Ongahelipi hatu dulu okweenda pamwe naKalunga nomolwashike tu na oku shi ninga?
  • Henok okwa enda pamwe naKalunga mefimbo la piyaana
  • Oshike sha li sha pameka Henok a ende pamwe naKalunga?
  • Hopaenena oshihopaenenwa shaHenok
  • “Okwa li a hokiwa kuKalunga”
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (Oshungolangelo yomuukalele) — 2017
  • Omulumentu Ependa
    Embo Lyandje lyOmahokololo gOmbimbeli
  • Ouladi oo hau etifwa keitavelo nosho yo ketilokalunga
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2006
  • Omanenedhiladhilo okuza membo lyaGenesis—I
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 9/1 ep. 23-26

Enda pamwe naKalunga mefimbo eli la piyaana

“Henok okwa enda pamwe naKalunga. Ndele ye ina monika vali, osheshi Kalunga e mu kufa po.” —  GENESIS 5:24.

1. Oinima imwe ilipi tai ningwa pefimbo letu, oyo tai djuupaleke onghalamwenyo neenghono?

EFIMBO la piyaana! Outumbulilo oo otau hokolola nawa omido domapiyaano nodelongifo leenghono odo ovanhu va kala mudo okudja eshi Ouhamba wopaMessias wa dikwa po mo 1914. Mefimbo alishe olo, ovanhu ova kala ‘momafiku axuuninwa.’ Omaupyakadi ngaashi ondjala, omikifi, omakakamo edu nosho yo oita okwa kala taa hepeke ovanhu inashi monika nale. (2 Timoteus 3:1; Ehololo 6:1-8) Ovo tava longele Jehova navo ohava shakeneke omaupyakadi oo. Atusheni ohatu lididimikile omaudjuu nosho yo omalipulo onghalamwenyo monghedi yonhumba ile yongadi. Oudjuu wopamaxupilo, omapiyaano opapolitika, ekaulonyanga nosho yo omikifi oi li imwe yomoinima oyo tai djuupaleke onghalamwenyo neenghono.

2. Ovapiya vaJehova ohava shakeneke omashongo elipi?

2 Natango, ovapiya vaJehova vahapu ove lididimikila omahepeko mahapumahapu madjuu eshi Satana a kala ta lwifa ovo “hava diinine oipango yaKalunga ndee ve na ehepaululo laJesus.” (Ehololo 12:17) Ndele nonande inatu mona oixuna natango yomahepeko odikilila, Ovakriste vashili aveshe ove na okukondjifa Satana Ondiaboli nosho yo omhepo oyo ta xwaxwameke mokati kovanhu. (Ovaefeso 2:2; 6:12) Otashi pula okukala twa lungudja alushe opo tu ha nwefwe mo komhepo ya tya ngaho, molwaashi ohatu i shakeneke koilonga, keefikola nosho yo ponhele keshe opo hatu shakeneke ovo ve he na ohokwe melongelokalunga la koshoka.

Enda pamwe naKalunga, ndele hanovapaani

3, 4. Omonghedi ilipi Ovakriste va yooloka ko kounyuni?

3 Nale, mefelemudo lotete, Ovakriste navo ova li va lwifa omhepo younyuni noudiinini, naasho osha li she va yoolola ko filufilu kwaavo va li ve li kondje yeongalo lopaKriste. Paulus okwa hokolola eyooloko olo, eshi a shanga a ti: “Hano eshi ohandi shi mu lombwele noku mu kumaida mOmwene: Inamu kala vali nokweenda ngaashi ovapaani hava ende moulai womadiladilo avo, ovo va laula meendunge davo ndele ve li kokule nomwenyo womuKalunga omolwokuhashiiva kwomuvo nomolwelikukutiko lomitima davo, ndele ovo va fifa omaliudo avo nove liefela mouhalu okuwanifa ashishe osho sha nyata molwisho.” —  Ovaefeso 4:17-19.

4 Eendjovo odo inadi yelifa tuu nawa omilaulu dinene dopamhepo dounyuni nosho yo okuhenoukoshoki wopaenghedi kwao —  pefimbo laPaulus nosho yo kunena! Ngaashi mefelemudo lotete, Ovakriste kunena ihava ‘ende ngaashi ovapaani.’ Ponhele yaasho, ohava hafele oufembanghenda wa denga mbada wokweenda pamwe naKalunga. Doshili, ovanhu vamwe otashi dulika va pule ngeenge oshi li ngoo pandunge okutya kutya ovanhu vongaho noinava wanenena otava ende pamwe naJehova. Ndele Ombibeli otai ulike kutya otava dulu okweenda pamwe naye. Kakele kaasho, Jehova okwa teelela ve shi ninge. Mefelemudo etihetatu komesho yOshivalo sheedula doPaife, omuprofeti Mika okwa shanga eendjovo da nwefwa mo edi tadi landula apa, tadi ti: ‘Nashike shimwe Omwene ta pula kuove, nokutya u ninge eshi sha yuka nokuhola efilonghenda nokweenda nelininipiko pamwe naKalunga koye?’ —  Mika 6:8.

Ongahelipi hatu dulu okweenda pamwe naKalunga nomolwashike tu na oku shi ninga?

5. Ongahelipi ovanhu inava wanenena tava dulu okweenda pamwe naKalunga?

5 Ongahelipi hatu dulu okweenda pamwe naKalunga omunaenghono adishe noiha monika? Osha yela kutya, hamonghedi oyo hatu ende pamwe novanhu vakwetu. Outumbulilo wOmbibeli “okweenda” otau dulu okutya “okulandula onghedi yonhumba.”a Tu na osho momadiladilo, otu udite ko kutya omunhu oo ha ende pamwe naKalunga oha landula onghedi yokukalamwenyo oyo ya tulwa po kuKalunga notai mu hafifa. Okukala nonghedi yokukalamwenyo ya tya ngaho otashi tu yoolola ko kovanhu vahapu ovo ve tu dingilila. Kakele kaasho, olo olo ashike ehoololo la yuka kOmukriste. Omolwashike mbela? Ope na omatomheno mahapu.

6, 7. Omolwashike okweenda pamwe naKalunga ku li onghedi yokukalamwenyo ya denga mbada neenghono?

6 Lotete, Jehova oye Omushiti wetu, Odjo yomwenyo wetu nOmuyandji woinima aishe oyo twa pumbwa opo tu kale nomwenyo. (Ehololo 4:11) Omolwaasho oye aeke e na oufemba oku tu lombwela kutya otu na okweenda ngahelipi. Natango, okweenda pamwe naKalunga oyo onghedi ya denga mbada. Jehova okwa ninga efiloshisho li na sha nokudima po omatimba aavo tava ende pamwe naye, nota yandje eteelelo li shii okulineekelwa li na sha nomwenyo waalushe. Tate yetu womeulu oo ha ulike ohole monghedi ya denga mbada, oha yandje yo omayele opandunge kwaavo tava ende pamwe naye opo va pondole monghalamwenyo paife, nonande inava wanenena nove li mounyuni oo tau pangelwa kuSatana. (Johannes 3:16; 2 Timoteus 3:15, 16; 1 Johannes 1:8; 2:25; 5:19) Etomheno likwao li na sha nokweenda pamwe naKalunga ololo kutya ehalo letu loku shi ninga otali xumifa komesho ombili noukumwe meongalo. —  Ovakolossi 3:15, 16.

7 Etomheno laxuuninwa nola fimanenena ololo kutya, ngeenge hatu ende pamwe naKalunga, ohatu ulike kutya otwa ama peni shi na sha nomhata inene oyo ya li ya holoka po moshikunino shaEden —  omhata i na sha nounamapangelo. (Genesis 3:1-6) Ohatu ulike monghedi yetu yokukalamwenyo kutya otwa ama filufilu kombinga yaJehova nohatu udifa noku he na oumbada kutya oye aeke a wana okukala Omunamapangelo aeshe. (Epsalme 83:19) Kungaha, ohatu katuka metwokumwe neilikano letu kutya edina laKalunga nali yapulwe nehalo laye nali wanifwe. (Mateus 6:9, 10) Ovo va hoolola okweenda pamwe naKalunga kave fi tuu ovanaendunge! Otava dulu okukala noushili kutya ova yuka kombinga ya yuka, molwaashi Jehova oye “omunaendunge aeke.” Ke na nande efiku limwe a ningile epuko. —  Ovaroma 16:27.

8. Ongahelipi efimbo laHenok nolaNoa la li la faafana naali letu?

8 Ndele otashi shiiva ngahelipi okukala pamufika wopaKriste ngeenge efimbo olo tu li mulo ola piyaana unene, novanhu vahapu kave na ohokwe mokulongela Jehova? Ohatu ka mona enyamukulo eshi hatu konakona shi na sha novalumenhu ovadiinini vopefimbo lonale, ovo va li va kanyatela oudiinini wavo momafimbo madjuu neenghono. Vavali vomuvo ovo Henok naNoa. Aveshe ova li ko pomafimbo a faafana naali letu. Oukolokoshi owa li apeshe. Pefimbo laNoa, edu ola li la yada elongifo leenghono noluhaelo. Ndele Henok naNoa ova li va kondjifa omhepo younyuni wopefimbo lavo nova li va enda pamwe naJehova. Ongahelipi va li va dula oku shi ninga? Opo tu nyamukule epulo olo, ohatu ka kundafana oshihopaenenwa shi na sha naHenok moshitukulwa eshi. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka kundafana oshihopaenenwa shi na sha naNoa.

Henok okwa enda pamwe naKalunga mefimbo la piyaana

9. Otu na ouyelele ulipi shi na sha naHenok?

9 Henok okwa li omunhu wotete oo a hokololwa mOmishangwa a enda pamwe naKalunga. Ondjokonona yOmbibeli otai ti: “Henok eshi a dala Metusala okwa li ha ende pamwe naKalunga.” (Genesis 5:22) Opo nee, eshi ya popya shi na sha noule wokukalamwenyo kwaHenok —  oko kwa li kule mokuyelekanifa noule wokukalamwenyo kwefimbo letu, ndele okwa li kuxupi pefimbo laye  — ondjokonona oya ti: “Henok okwa enda pamwe naKalunga. Ndele ye ina monika vali, osheshi Kalunga e mu kufa po.” (Genesis 5:24) Osha yela kutya Jehova okwa li a xulifa po okukalamwenyo kwaHenok moku mu kofifa mefyo fimbo ovapataneki vaye inave mu monifa oshiponga. (Ovaheberi 11:5, 13) Kakele keevelishe odo dixupi, ope na omishangwa dikwao dinini mOmbibeli odo tadi popi shi na sha naHenok. Ndele nande ongaho, omolwouyelele oo tu na nosho yo omauliko amwe e lili, otu na etomheno liwa okutya kutya efimbo laHenok ola li la piyaana.

10, 11. (a) Enyonauko ola tandavela ngahelipi konima younashibofa waAdam naEva? (b) Etumwalaka lopaxunganeko lilipi Henok a li a udifa, novanhu ova li ve linyenga ngahelipi kulo?

10 Pashihopaenenwa, diladila kunghee enyonauko la tandavela neendelelo movanhu konima eshi Adam a nyona. Ombibeli otai tu lombwele kutya omonamati woshiveli waAdam, Kain, okwa ninga omunhu wotete oo a dipaa omunhu mukwao, eshi a dipaa omumwaxe Abel. (Genesis 4:8-10) Konima yefyo laAbel linyanyalifa, Adam naEva ova dala vali omonamati umwe, ndele tave mu luku Set. Ohatu lesha shi na sha naye taku ti: “Set okwa dalelwa yo omona okamati, ou e mu luka Enos. Mefimbo tuu olo vo va hovela okwiifana edina laKalunga.” (Genesis 4:25, 26) Shi nyikifa oluhodi, “okwiifana edina laKalunga” oko okwa li kwa ningwa monghedi youshunimonima.b Omido dihapu konima yokudalwa kwaEnos, omutekulu waKain wedina Lamek okwa li a totela ovakainhu vaye vavali eimbilo ta imbi kutya okwa dipaa omulumenhu omunyasha oo a li e mu ninga oshipute. Okwa li yo a londwela a ti: “Osheshi Kain ota ka handukilwa lu-7, ndelenee Lamek lu-70 lu-7.” —  Genesis 4:10, 19, 23, 24.

11 Oushili oo wa kundafanwa metetekelo otau ulike kutya enyonauko olo la etifwa po kuSatana moshikunino shaEden ola etifa ehapupalo loukolokoshi neendelelo mokati koludalo laAdam. Henok okwa li omuprofeti waJehova mounyuni wa tya ngaho, oo eendjovo daye da nwefwa mo nodi na eenghono tadi longo nokunena. Judas ota hokolola kutya Henok okwa xunganeka a ti: “Tala, Omwene ote uya novayapuki vaye omayovi omilongo, okutokola aveshe nokuhandukila ovahenakalunga aveshe omolwoilonga yavo aishe youhenakalunga, ve i longa mouhenakalunga wavo, neendjovo davo adishe dikukutu, ovalunde ovo vehenakalunga ve di popya va twa ondubo naye.” (Judas 14, 15) Eendjovo odo otadi ka wanifwa pauyadi puHarmagedon. (Ehololo 16:14, 16) Natango, ohatu dulu okukala tu na oushili kutya nokuli nopefimbo laHenok, opa li ‘ovalunde ovahenakalunga’ vahapu ovo va li va handuka eshi va uda exunganeko laye. Kasha li tuu oshinima shopahole eshi Jehova a kufa po omuprofeti oo, opo ve he mu monife oshiponga!

Oshike sha li sha pameka Henok a ende pamwe naKalunga?

12. Oshike sha li sha ningifa Henok a kale a yooloka ko kovanhu vopefimbo laye?

12 Nale, moshikunino shaEden, Adam naEva ova li va pwilikina kuSatana, ndele Adam ta tukululile Jehova oshibofa. (Genesis 3:1-6) Omonamati wavo Abel okwa li a landula ondjila i lili, na Jehova okwa li e mu hokwa. (Genesis 4:3, 4) Mupya munene, oludalo laAdam lihapu kala li la fa Abel. Ndelenee Henok oo a ka dalwa konima yomido omafele konima yaasho, okwa li a katuka ngaashi Abel. Mbela eyooloko lilipi la li pokati kaHenok nosho yo oludalo lihapu laAdam? Omuyapostoli Paulus okwa nyamukula epulo olo eshi a shanga a ti: “Meitavelo Henok okwa kufwa po a ha mone efyo, ye ina monika, osheshi Kalunga e mu kufa po. Osheshi fimbo ina kufwa po, okwa pewa ehepaululo nokutya, Kalunga e mu hokwa.” (Ovaheberi 11:5) Henok okwa li ‘womoshilemo shinene sheendombwedi’ odo da tetekela efimbo lOvakriste, odo da li oihopaenenwa ya denga mbada yeitavelo. (Ovaheberi 12:1) Henok okwa li a kwafelwa keitavelo opo e lididimike nokudiinina elihumbato liwa monghalamwenyo yaye yomido di dule 300, i dule onghalamwenyo yavahapu vomufye kunena omapa atatu.

13. Henok okwa li e na eitavelo la tya ngahelipi?

13 Paulus okwa hokolola eitavelo laHenok nosho yo eendombwedi dikwao eshi a shanga a ti: “Eitavelo olo elineekelo la pama okulineekela osho tashi teelelwa nokuliukifa painima i he wetike.” (Ovaheberi 11:1) Heeno, eitavelo olo eteelelo li shii okulineekelwa, la kanghamena keshilipaleko, kutya oinima oyo twa teelela otai ka wanifwa shili. Ola kwatela mo elineekelo la pama olo hali nwefwa mo etaleko letu li na sha naasho sha fimanenena monghalamwenyo. Eitavelo la tya ngaho olo la li la kwafela Henok a ende pamwe naKalunga nonande ounyuni oo a li muo hasho wa li tau ningi.

14. Eitavelo laHenok ola li le likolelela keshiivo lashili lilipi?

14 Eitavelo lashili ole likolelela keshiivo lashili. Eshiivo lilipi Henok a li e na? (Ovaroma 10:14, 17; 1 Timoteus 2:4) Nope he na omalimbililo, okwa li e shii oiningwanima oyo ya ningilwe muEden. Otashi dulika a li yo a uda kutya onghalamwenyo oya li ya tya ngahelipi moshikunino shaEden, osho tashi dulika sha li po natango nonande omwa li mwa indikwa ovanhu. (Genesis 3:23, 24) Okwa li yo e shii elalakano laKalunga kutya oludalo laAdam otali ka yadifa edu, ndele Kalunga ta ka ninga edu alishe Oparadisa ngaashi oshikunino shaEden sha li. (Genesis 1:28) Natango, Henok okwa li shili a lenga eudaneko laJehova li na sha nokuyandja Oludalo olo tali ka nyanyaula omutwe waSatana nokukufa po oilanduliko ii oyo ya etifwa kekonda laSatana. (Genesis 3:15) Doshili, exunganeko laHenok la nwefwa mo, olo la shangwa membo laJudas, ola xunganeka okuhanaunwa po kwoludalo laSatana. Molwaashi Henok okwa li e na eitavelo, otu shi shii kutya okwa li a longela Jehova e li oo ‘ha pe ondjabi ava tave mu kongo.’ (Ovaheberi 11:6) Onghee hano, nonande Henok ka li e na eshiivo alishe olo tu na, okwa li e na eshiivo la wana okutunga po ekanghameno leitavelo la pama. Omolweitavelo la tya ngaho, okwa li a kanyatela oudiinini mefimbo la piyaana.

Hopaenena oshihopaenenwa shaHenok

15, 16. Ongahelipi hatu dulu okulandula oshihopaenenwa shaHenok?

15 Molwaashi nafye otwa hala okuhafifa Jehova mefimbo eli lokunena la piyaana, ngaashi Henok a li a ninga, otu na okulandula oshihopaenenwa shaye. Otwa pumbwa okumona eshiivo lashili lokushiiva Jehova nosho yo elalakano laye noku li diinina. Ndele otwa pumbwa shihapu shi he fi ashike osho. Otwa pumbwa okweefa eshiivo lashili li yukife onghalamwenyo yetu. (Epsalme 119:101; 2 Petrus 1:19) Otwa pumbwa okukala hatu wilikwa komadiladilo aKalunga, hatu kendabala alushe oku mu hafifa mokudiladila kwetu keshe nosho yo meenghatu detu adishe.

16 Katu na ouyelele kutya olyelye vali pefimbo laHenok a li ta longele Jehova, ndele osha yela kutya otashi dulika a li oye aeke ile pamwe nokangudu kanini. Nafye katu vahapu mounyuni, ndele osho itashi tu teya omukumo. Jehova ote ke tu yambidida, kashi na nee mbudi kutya olyelye ta tu ondubo nafye. (Ovaroma 8:31) Henok okwa li a londwela nouladi shi na sha nokuuya kwehanauno lovahenakalunga. Nafye ohatu udifa nouladi “evangeli eli louhamba” nonande ope na omasheko, omapataneko nosho yo omahepeko. (Mateus 24:14) Henok ina kala ko omido dihapu ngaashi ovanhu vahapu vopefimbo laye. Ndele ka li e lineekela mounyuni wopefimbo laye. Okwa li a yandja elitulemo koshinima sha fimanenena. (Ovaheberi 11:10, 35) Nafye ohatu yandje elitulemo kokuwanifwa kwelalakano laJehova. Onghee hano, ihatu longifa ounyuni ou pauyadi. (1 Ovakorinto 7:31) Ponhele yaasho, ohatu longifa eenghono detu noiniwe yetu unene tuu moilonga yaJehova.

17. Eshiivo lilipi tu na olo la li li he niwe kuHenok, notu na okuninga po shike?

17 Henok okwa li e na eitavelo kutya Oludalo olo la udanekwa kuKalunga ola li tali ke uya pefimbo laKalunga la wapala. Paife opa pita hanga omido 2 000, eshi Oludalo olo, Jesus Kristus, la li la holoka, la yandja ekulilo nole tu yeululila omhito yoku ka mona omwenyo waalushe pamwe neendombwedi didiinini donale, ngaashi Henok. Oludalo olo, paife la nangekwa po li li Ohamba yOuhamba waKalunga, ola umba mo Satana meulu, le mu umbila kombada yedu, notu wete oudjuu oo wa etifwa kwaasho u li keshe pamwe. (Ehololo 12:12) Heeno, otu na eshiivo lihapu li dule olo la li li niwe kuHenok. Onghee hano, natu kaleni tu na eitavelo la pama ngaashi laHenok. Elineekelo letu mokuwanifwa kwomaudaneko aKalunga nali nwefe mo keshe osho hatu ningi. Natu endeni pamwe naKalunga ngaashi Henok, nonande otu li mefimbo la piyaana.

[Omashangelo opedu]

a Tala Insight on the Scriptures, Embo 1, epandja 220, okatendo 6, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

b Komesho yefimbo laEnos, Jehova okwa li ha popi naAdam. Abel okwa li a yamba eyambo la hokiwa kuJehova. Kalunga okwa li nokuli a popya naKain fimbo ehandu laye olo la etifwa kondubo inali mu ningifa omudipai. Onghee hano, ehovelo olo ‘lokwiifana edina laKalunga’ ola li monghedi i lili, ndele hamolwokulongela Kalunga monghedi ya koshoka.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Okweenda pamwe naKalunga otashi ti ngahelipi?

• Omolwashike okweenda pamwe naKalunga ku li onghedi yokukalamwenyo ya denga mbada?

• Oshike sha li sha kwafela Henok a ende pamwe naKalunga nonande okwa li pefimbo la piyaana?

• Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Henok?

[Efano pepandja 23]

Woman, far right: FAO photo/B. Imevbore; collapsing building: San Hong R-C Picture Company

[Efano pepandja 25]

Meitavelo “Henok okwa enda pamwe naKalunga”

[Efano pepandja 26]

Otwa itavela filufilu kutya omaudaneko aJehova otaa ka wanifwa

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe