Paife olo efimbo lokukatuka eenghatu
“Fiyo onaini tamu tengaukile kombinga nombinga?” — 1 EEHAMBA 18:21.
1. Oshike sha ningifa efimbo olo tu li mulo li kale la yooloka ko komafimbo onale?
MBELA owa itavela kutya Jehova oye Kalunga aeke kashili? Mbela owa itavela yo kutya omaxunganeko Ombibeli otaa ulike kefimbo olo tu li mulo li li ‘omafiku axuuninwa’ onghalelo yaSatana youkolokoshi? (2 Timoteus 3:1) Ngeenge osho, nopehe na omalimbililo, oto ka dimina kutya paife olo efimbo lela lokukatuka eenghatu. Eemwenyo dovanhu vahapu odi li monghuwo i nonghambe shi dulife nale.
2. Oshike sha li sha ningwa mouhamba womapata omulonga aIsrael pefimbo lokupangela kwohamba Ahab?
2 Mefelemudo eti-10 K.O.P., oshiwana shaIsrael osha li sha pumbwa okuninga etokolo la kwata moiti li na sha nokutya olyelye va li ve na okulongela. Omolwenwefemo lomukainhu wayo omupaani, Isabel, ohamba Ahab oya li ya xumifa komesho elongelokalunga laBaal mouhamba waIsrael womapata omulongo. Baal osha li sha talika ko shi li oshikalunga osho hashi etifa oshishipo mokulokifa odula nokwiimika oikunomwa. Ovalongeli vaBaal vahapu otashi dulika va li hava xupita omake avo noku a yelulila oshikalunga osho ile ve shi twile eengolo. Opo ve linyengife oshikalunga osho shi nangeke noupuna oikunomwa noimuna yavo, ova li hava ningi oivilo yomilele neembwada dokotembeli yasho. Ova li yo have lilengaula komalutu opo va dje ohonde. — 1 Eehamba 18:28.
3. Elongelokalunga laBaal ola li la nwefa mo ngahelipi oshiwana shaKalunga?
3 Opa li oshixupe shOvaisrael 7 000 ovo va li va anya okukufa ombinga melongelokalunga olo la li la kwatela mo oluhaelo netileshi lohonde. (1 Eehamba 19:18) Oshixupe osho osha li sha diinina ehangano olo Jehova Kalunga a li a ninga naIsrael, nomolwaasho osha li sha hepekwa. Pashihopaenenwa, ohambanghainhu Isabel oya li ya dipaa ovaprofeti vaJehova vahapu. (1 Eehamba 18:4, 13) Molwaashi opa li omayeleko a tya ngaho, Ovaisrael vahapu ova li hava kufa ombinga momalongelokalunga opavali, tava kendabala okuhafifa Jehova naBaal pefimbo limwe. Ndele osha li oushunimonima kOmuisrael okweefa po Jehova nokulongela oshikalunga. Jehova okwa li a udaneka kutya ota ka nangeka noupuna Ovaisrael ngeenge ova kala ve mu hole notava wanifa po oipango yaye. Ndele okwa li yo e va londwela kutya ngeenge itave mu ‘liyandjele oye aeke,’ otava ka hanaunwa po. — Deuteronomion 5:6-10, NW; 28:15, 63.
4. Jesus novayapostoli vaye ova li va xunganeka shike osho sha li tashi ka holoka mokati kOvakriste, nongahelipi sha wanifwa?
4 Onghalo ya tya ngaho oi li yo mOukwakriste kunena. Nonande oilyo yeengeleka dOukwakriste ohai liti kutya oi li Ovakriste, ohai dana omafiku omafudo oo itaa tu kumwe nOmishangwa, nohai lihumbata monghedi ihe fi yopaKriste, nomahongo eengeleka odo itaa tu kumwe nomahongo Ombibeli. Ngaashi Isabel, ovawiliki vopamhepo vOukwakriste ohava kwatele komesho okuhepekwa kwEendombwedi daJehova. Ovawiliki ovo ova kala yo oule womido tava yambidida oita, nokungaha ove na ondjo ngeenge tashi uya pokudipawa kwoilyo omamiliyona mahapu eengeleka davo. Okuyambidida omapangelo ounyuni kwomalongelokalunga kwa tya ngaho okwa popiwa mOmbibeli ku li oluhaelo lopamhepo. (Ehololo 18:2, 3) Kakele kaasho, Oukwakriste ohau lipwililikile oluhaelo lo vene, nokuli nomokati kovawiliki veengeleka dao. Jesus Kristus nosho yo ovayapostoli vaye ova li va xunganeka shi na sha noushunimonima oo munene. (Mateus 13:36-43; Oilonga 20:29, 30; 2 Petrus 2:1, 2) Oshike tashi ka ningilwa ovanhu ve dule pomamiliyona omayovi ovo ve li oilyo yOukwakriste? Noshinakuwanifwa shilipi ovalongeli vaJehova vashili ve na shi na sha novanhu ovo nosho yo aveshe ovo va pukifwa komalongelokalunga oipupulu amwe e lili? Ohatu ka mona omanyamukulo a yela komapulo oo mokukonakona oiningwanima itunhula oyo ya li ya etifa ‘okukombwa mo kwaBaal muIsrael.’ — 2 Eehamba 10:28.
Kalunga okwa li e hole oshiwana shaye nonande osha li oshitangalali
5. Jehova okwa li a ninga po shike omolwokuudila olukeno oshiwana shaye osho sha li shitangalali?
5 Jehova Kalunga iha hokwa okuhandukila ovo vehe fi ovadiinini kuye. E li Xe omunahole, oha kala a hala ovakolokoshi ve lidilulule nova alukile kuye. (Hesekiel 18:32; 2 Petrus 3:9) Oumbangi kutya Jehova osho e li ngaho owa li wa ulikwa mokutuma kwaye ovaprofeti vahapu va londwele oshiwana shaye pefimbo laAhab naIsabel, shi na sha naasho sha li tashi ka ningilwa ovalongeli vaBaal. Umwe womovaprofeti ovo okwa li Elia. Konima yoshikukuta shinene osho sha li sha xunganekwa komesho yefimbo, Elia okwa li a lombwela ohamba Ahab i ongele Ovaisrael nosho yo ovaprofeti vaBaal komhunda yaKarmel. — 1 Eehamba 18:1, 19.
6, 7. (a) Elia okwa li a nyaneka pomutenya ngahelipi oshietifi shoushunimonima wOvaisrael? (b) Ovaprofeti vaBaal ova li va ninga po shike? (c) Elia okwa li a ninga po shike?
6 Oshoongalele osho osha li sha ningilwa ponhele opo pa li oaltari yaJehova oyo ya li “ya hanaunwa po,” tashi dulika opo shi hafife Isabel. (1 Eehamba 18:30) Shi nyikifa oluhodi, Ovaisrael ovo va li poshoongalele osho ova li va limbililwa kutya olyelye a li lela odjo yodula oyo hava kala va pumbwa neenghono, va li tave lipula kutya: Mbela oJehova ile oBaal? Baal okwa li e lilwe po kovaprofeti 450, ofimbo Elia oye aeke omuprofeti oo a li e lile po Jehova. Mokunyaneka pomutenya oupyakadi wOvaisrael, Elia okwe va pula a ti: “Fiyo onaini tamu tengaukile kombinga nombinga?” Opo nee okwe va tulila po ehoololo, mokupopya neendjovo di li paunafangwa a ti: “[Jehova, NW] Oye ngenge Kalunga, mu shikuleni. Ndele Baal oye ngenge Kalunga, mu shikuleni.” Opo Elia e linyengife Ovaisrael ovo va li ovanamitima mbali ve liyandjele Jehova oye aeke, okwa ninga eetepo pa ningwe euliko lopashikumwifilonga olo la li tali ka ulika kutya Kalunga kashili elipi po. Okwa ninga eetepo pa tomwe eemhedi mbali di ningwe omayambo, limwe olaJehova nalikwao olaBaal, naao ta ka xwika po eyambo laye oye Kalunga kashili. Ovaprofeti vaBaal ova li va longekida eyambo laBaal nova kala tava ingida oule wefimbo tava ti: “Akutu Baal, tu nyamukula!” Eshi Elia a hovela oku va sheka, ove lilengaula komalutu ndele tava kala tava di ohonde nova li tava ingida pombada. Ndele nande ongaho, kava li va nyamukulwa. — 1 Eehamba 18:21, 26-29.
7 Eshi olufo laElia la fika, tete okwa tungulula oaltari yaJehova ndele ta tula ko oipambu yombelela yomhedi inyasha i li eyambo laJehova. Opo nee okwa pula ovanhu va tile oitoo ine inene yomeva keyambo olo lwomapa atatu, fiyo osheshi omukangha oo wa li wa dingilila oaltari wa yada. Konima yaasho, okwa ilikana kuJehova a ti: “Omwene Kalunga kaAbraham naIsak naIsrael. Nena eli liholola kutya, Oove Kalunga, wa kala muIsrael, naame omupiya woye ndele oinima aishe ei nde i ninga pandjovo yoye. Omwene, nyamukule nge, opo ovanhu ava va koneke kutya, Oove Omwene Kalunga, ndele Ove to alula omitima davo.” — 1 Eehamba 18:30-37.
8. Kalunga okwa li a nyamukula ngahelipi eilikano laElia, na Elia okwa li a katuka onghatu ilipi konima yaasho?
8 Kalunga kashili okwa li e liholola mokuxwika po eyambo noaltari yaye nomundilo oo wa dja keulu. Omundilo oo owa li nokuli wa pwiininifa po omeva oo a li momukangha oo wa li wa dingilila oaltari. Diladila nghee oshiningwanima osho sha li sha kuma Ovaisrael. “Aveshe eshi ve shi mona, va wila oombe ndee tava ti: [Jehova] Oye Kalunga! [Jehova] Oye Kalunga!” Konima yaasho, Elia okwa katuka onghatu imwe vali, a lombwela Ovaisrael a ti: “Kwateni ovaxunganeki vaBaal. Nande umwe muvo ina ya onhapo.” Opo nee ovaprofeti aveshe vaBaal ve li 450 ova dipaelwa pefina lomhunda yaKarmel. — 1 Eehamba 18:38-40, yelekanifa NW.
9. Ongahelipi oudiinini wovalongelikalunga vashili wa li tau yelekwa natango?
9 Mefiku olo tuu olo lihe fi okudimbuwa, Jehova okwa li a lokifa odula muIsrael oshikando shotete konima yomido nhatu netata doshikukuta. (Jakob 5:17, 18) Nopehe na omalimbililo, Ovaisrael ova li va shuna komaumbo avo tava ende tava popi nonghumwe oikumwifilonga oyo okupitila muyo Jehova a li e liholola kutya oye Kalunga kashili. Ndele nande ongaho, ovalongeli vaBaal kava li va sholola. Isabel okwa ka twikila natango noshikonga shaye shokuhepeka ovapiya vaJehova. (1 Eehamba 19:1, 2; 21:11-16) Kungaha, oudiinini wovapiya vaKalunga owa li natango tau yelekwa. Mbela ova li tava ka longela Jehova oye aeke fiyo osheshi efiku laye lokutokola ovalongeli vaBaal la fika?
Katuka eenghatu paife
10. (a) Ovakriste ovavaekwa otava longo shike kunena? (b) Ongahelipi elombwelo olo li li mEhololo 18:4 li na okutulwa moilonga?
10 Kunena, Ovakriste ovavaekwa ohava longo oilonga ya fa oyo kwa li ya longwa kuElia. Okupitila moilonga yokuudifa nomoishangomwa, ohava londwele ovanhu vomoiwana aishe ovo ve li oilyo yOukwakriste naavo vehe fi oilyo yao, shi na sha noshiponga osho tashi etifwa komalongelokalunga oipupulu. Oshidjemo, ovanhu omamiliyona ova katuka onghatu okuxulifa po oukwashilyo wavo momalongelokalunga oipupulu. Ova yapulila Jehova okukalamwenyo kwavo ndele tava ningi ovahongwa vaJesus Kristus va ninginifwa. Kungaha, ova dulika kekumaido laKalunga la endelela li na sha nokufiya po omalongelokalunga oipupulu, olo tali ti: “Djeni mo musho, nye ovanhu vange, mu ha kwatafane noulunde washo, mu ha hangike komahepeko asho.” — Ehololo 18:4.
11. Ovanhu ova pumbwa okuninga shike opo va kale va hokiwa kuJehova?
11 Ope na yo ovanhu omamiliyona ovo va nanwa ketumwalaka lOmbibeli olo tali udifwa kEendombwedi daJehova, ndele ove na natango omitima mbali. Vamwe vomuvo ohava kala pokwoongala kwopaKriste omafimbo amwe, ngaashi pEdimbuluko lOuvalelo wOmwene ile poyoongalele. Natu ladipike oohandimwe aveshe va tya ngaho va diladile nawa keendjovo daElia odo tadi ti: “Fiyo onaini tamu tengaukile kombinga nombinga?” (1 Eehamba 18:21) Ponhele yokukala tava ongaonga, ova pumbwa okukatuka eenghatu paife nokukendabala va mana mo va fike poshitwa shokukala ovalongeli vaJehova ve mu liyapulila nova ninginifwa. Ngeenge itava katuka eenghatu paife oshi na oupu vaha kale netimaumbwile lomwenyo waalushe. — 2 Ovatessaloniki 1:6-9.
12. Ovakriste vamwe va ninginifwa ova ya monghalo ya nyika oshiponga ilipi, nove na okuninga po shike?
12 Shi nyikifa oluhodi, Ovakriste vamwe va ninginifwa ihava kufa vali ombinga pandjikilile momalipyakidilo opaKriste ile va efa okukufa ombinga muo filufilu. (Ovaheberi 10:23-25; 13:15, 16) Omolwokutila omahepeko, nomolwoisho yokukalamwenyo, nomolwokulalakanena omaliko nomalihafifo, vamwe kave na vali ouladi wokukufa ombinga momalipyakidilo opaKriste. Jesus okwa li a londwela kutya oinima oyo otai ka ningifa ovahongwa vaye vamwe va efe po oshili, tai ke va fininika notai ka kala omwiyo kuvo. (Mateus 10:28-33; 13:20-22; Lukas 12:22-31; 21:34-36) Ponhele yokukala tava “tengaukile kombinga nombinga,” oohandimwe va tya ngaho ove na okukala ‘ovaladi nokulidilulula,’ ndele tava katuka eenghatu va kale metwokumwe nokuliyapulila kwavo Kalunga. — Ehololo 3:15-19.
Omalongelokalunga oipupulu otaa ka hanaunwa po ombadilila
13. Hokolola kutya onghalo oya li ngahelipi muIsrael eshi Jehu a li a vaekwa a ninge ohamba.
13 Etomheno kutya omolwashike sha endelela kovanhu okukatuka eenghatu paife oli liwetikile mwaasho sha li sha ningwa muIsrael omido 18 lwaapo konima eshi omhata oyo ya li i na sha nokutya olye e li Kalunga kashili ya li ya pongololwa po pomhunda yaKarmel. Efiku laJehova lokutokola elongelokalunga laBaal ola li le uya ombadilila pefimbo loukalele waElisa, oo a li a landula Elia. Pefimbo olo, omona waAhab, Joram, oye a li ta pangele Israel, ofimbo ina, Isabel, a li natango ohambanghainhu. Elisa okwa li a tuma omupiya waye monanguwi a ka vaeke ondjai yoita yaIsrael, Jehu, a ninge ohamba. Pefimbo olo, Jehu okwa li e li kuRamot shomuGilead, koushilo womulonga waJordan, a li ta wilike oita ofimbo va li tava lwifa ovatondi vaIsrael. Ohamba Joram oya li muJisreel, poluhaela li li popepi naMegiddo, tai hakulwa oiveta yoita. — 2 Eehamba 8:29–9:4.
14, 15. Jehu okwa li a pewa oshilonga shashike, nokwa li e linyenga ngahelipi kusho?
14 Jehova okwa li a lombwela Jehu a ti: “Ove oto ka mana po eumbo laAhab, omwene woye, opo ndi dule okuhandukila Isebel [omolwohonde] yovapiya vange, ovaprofeti, nohonde yovapiya aveshe vOmwene, nepata alishe laAhab tali ka kombwa po, . . . Ndele eembwa tadi ka lya Isebel poluhaela laJisreel, ndele itapa monika nande umwe ou te mu pake.” — 2 Eehamba 9:7-10.
15 Jehu okwa li omulumenhu ha katuka eenghatu. Nopehe na okwoongaonga, okwa londa metemba laye nokushingilila a yuka kuJisreel. Eshi omunangeli umwe muJisreel a li a mona Jehu te uya netemba laye, okwa shiivifila ohamba Joram, opo nee ohamba oya ya metemba layo i ka shakeneke Jehu, ondjai yayo yoita. Eshi ohamba ya shakeneka Jehu, oye mu pula tai ti: “Ombili tuu Jehu?” Jehu okwa nyamukula a ti: “Oshike? Ombili yashike, fimbo okuhaelwa kwanyoko Isebel [noundudu] waye u li po uhapu?” Eshi ohamba Joram ye shi uda, oya kendabala okuya onhapo, ndele Jehu okwa kufa outa waye nokwa umba ohamba ndele oshikuti tashi tyuula omutima wayo noya fya. — 2 Eehamba 9:20-24.
16. (a) Omalenga omombala yaIsabel okwa li a hangwa ombadilila keshongo lilipi? (b) Eendjovo daJehova di na sha naIsabel oda li da wanifwa ngahelipi?
16 Natango, nopehe na okwoongaonga, okwa twikila nondjila yaye, ta shingilile a yuka kuJisreel. Isabel okwa li e liwapeka moshipala nomomutwe, ndele ta talele Jehu mekende nokwe mu pula nonyati, ta ingida. Jehu okwe lipwililikila Isabel, ndele ta pula ovapiya vaIsabel ve mu yambidide, a ti: “Olyelye a ama kuame?” Osho osha li tashi pula ovapiya ovo va katuke eenghatu nopehe na okwoongaonga. Omalenga omombala avali ile atatu lwaapo okwa talela Jehu mekende. Diva, oudiinini wao owa li wa yelekwa, eshi Jehu e a lombwela a ti: “Mu undwileni poshi!” Omalenga oo okwa undulila Isabel poshi mepandavanda, ndele ta lyataulilwa po keenghambe daJehu netemba laye. Kungaha, oo a li ta xumifa komesho elongelokalunga laBaal muIsrael okwa dipawa pamukalo oo, molwaashi osho e lilongela. Ofimbo ovanhu va li tava ningi eemhangela ve ke mu pake, oshimhu shaye osha li sha lika po keembwa, ngaashi ashike sha li sha xunganekwa. — 2 Eehamba 9:30-37.
17. Etokolo laJehova okutokola Isabel oli na okupameka eitavelo letu shi na sha noshiningwanima shomonakwiiwa shilipi?
17 Ombwada yopafaneko, “Babilon shinene,” nayo otai ka hanaunwa po ombadilila, monghedi ikumwifi. Ombwada oyo otai faneke omalongelokalunga oipupulu omounyuni ou waSatana, oo omahongo ao a kanghamena kelongelokalunga olo la li muBabilon shonale. Konima yokuxulifa po omalongelokalunga oipupulu, Jehova ota ka katukila onghatu oshixupe shovanhu ovo ve li oshitukulwa shounyuni waSatana. Konima eshi va hanaunwa po, otapu ka totwa ounyuni mupe wouyuki. — Ehololo 17:3-6; 19:19-21; 21:1-4.
18. Oshike sha ka ningilwa ovalongeli vaBaal muIsrael konima yokufya kwaIsabel?
18 Diva, konima yokufya kwaIsabel, ohamba Jehu oya dipaa po oludalo alishe lomepata laAhab nosho yo ovayambididi vaye va fimana. (2 Eehamba 10:11) Ndele opa li natango Ovaisrael vahapu ovo va li hava longele Baal. Jehu okwe ke va katukila onghatu, opo a ulike ‘ouladi waye omolwOmwene.’ (2 Eehamba 10:16) Okwa li e liningifa a fa omulongeli waBaal, ndele ta unganeke oshivilo shinene shi danenwe kotembeli yaBaal oyo Ahab a li a tungifa muSamaria. Ovalongeli vaBaal aveshe muIsrael ova li ve uya koshivilo osho. Ofimbo va li ve li motembeli yaBaal, ova fitikininwa mo kovalumenhu ovo va li tava yambidida Jehu, ndele tava dipawa po aveshe. Ombibeli oya xulifa ehokololo loshiningwanima osho neendjovo tadi ti: “Osho ngaha hano Jehu a komba mo Baal muIsrael.” — 2 Eehamba 10:18-28.
19. “Ongudu inene” yovalongeli vaJehova ovadiinini oi na etimaumbwile likumwifi lilipi?
19 Elongelokalunga laBaal ola li la kombwa mo filufilu muIsrael. Sha faafana, omalongelokalunga oipupulu omounyuni nao otaa ka hanaunwa po ombadilila, monghedi ikumwifi. Mbela oto ka hangwa wa ama kombinga ilipi eshi efiku linene letokolo tali ke uya? Tokola fimbo pepi nokukatuka eenghatu paife, opo u ka kale oshitukulwa ‘shongudu inene’ yaavo tava ka xupa po ‘poudjuu munene.’ Opo nee oto ka dimbuluka nehafo shi na sha nonakudiwa nokuhambelela Kalunga omolwokutokola “ombwada inene, ei ya nyonaunifa edu koluhaelo layo.” Oto ka kala mokati kovalongelikalunga vashili va hangana, ovo tava ka twa kumwe neendjovo dovaengeli ditunhula, odo tadi ti: “Halleluya! Osheshi Omwene Kalunga ketu, Omunamapangelo aeshe a hovela okupangela.” — Ehololo 7:9, 10, 14, yelekanifa NW; 19:1, 2, 6.
Omapulo okudilonga
• Osha enda ngahelipi opo Ovaisrael va kale hava longele Baal?
• Oushunimonima munene ulipi wa xunganekwa mOmbibeli, nongahelipi omaxunganeko e na sha naasho a wanifwa?
• Jehu okwa li a komba mo ngahelipi filufilu elongelokalunga laBaal muIsrael?
• Oshike tu na okuninga opo tu ka xupe mefiku laKalunga letokolo?
[Okaalita pepandja 9]
(Opo u mone nghee ouyelele wa unganekwa, tala oshishangomwa sho vene)
Sogo
Afek
Helkat
Jokneam
Megiddo
Taanak
Dotan
SAMARIA
Endor
Sunem
Ofra
Jisreel
Jibleam (Gat-Rimmon)
Tirsa
Bet-Semes
Bet-sean (Bet-san)
Jabes shomuGilead?
Abel-Mehola
Bet-Arbel
Ramot shomuGilead
Eemhunda
Omhunda yaKarmel
Omhunda yaTabor
More
Omhunda yaGilboa
[Omafuta]
Efuta loPokati
Efuta laGalilea
[Omulonga]
Omulonga waJordan
[Ofifiya]
Ofifiya yaHarod
[Odjo yefano]
Based on maps copyrighted by Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel
[Omafano pepandja 10]
Okukufa ombinga pandjikilile moilonga yokuudifa Ouhamba nokukala pokwoongala kwopaKriste oku li oitukulwa ya fimanenena yelongelokalunga lashili
[Efano pepandja 12]
Aveshe ovo va hala oku ka xupa mefiku laJehova ove na okukatuka eenghatu, ngaashi Jehu