ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w06 11/1 ep. 17-21
  • Ulika eitavelo loye okupitila monghedi yoye yokukalamwenyo

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Ulika eitavelo loye okupitila monghedi yoye yokukalamwenyo
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2006
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Oivilo yomalihafifo
  • Oshivilo otashi ka kala sha tya ngahelipi?
  • Omahombolo nosho yo oivilohombolo
  • “Omuyakuli wovaenda”
  • Okuyandja eeshali peehango
  • Oshimhungu shomapulo
    Uukalele Wetu wUukwaniilwa — 2008
  • Okuhombola oko taku fimanekifa Kalunga nokwa tambulwa ko nefimaneko kovanhu
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2006
  • Yandeni ombepo yuuyuni sho tamu longekidha ohango yeni
    Onkalamwenyo yopaKriste niilonga yokuuvitha—Okafo kokulongithwa pokugongala — 2019
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2006
w06 11/1 ep. 17-21

Ulika eitavelo loye okupitila monghedi yoye yokukalamwenyo

‘Eitavelo, ngeenge kali na oilonga, ola fya mulo vene.’ — JAKOB 2:17.

1. Omolwashike Ovakriste vonale va li ve na okupashukila eitavelo lavo nosho yo oilonga yavo?

OVAKRISTE vonale ova li va ulika kutya ove na eitavelo tali longo monghedi yavo yokukalamwenyo. Omuhongwa Jakob okwa li a ladipika Ovakriste aveshe a ti: “Kaleni hano ovawanifi veendjovo, havapwilikini vongaho.” Okwa weda ko a ti: “Ngaashi olutu li he nomhepo, la fya, osho yo neitavelo li he noilonga, ola fya.” (Jakob 1:22; 2:26) Konima eshi pa pita omido 35 okudja eshi Jakob a li a shanga eendjovo odo, Ovakriste vahapu ova li tava twikile okuulika kutya ove na eitavelo mokulonga oilonga iwa. Ndelenee shinyikifa oluhodi, vamwe kava li va twikila okuninga ngaho. Jesus okwa li a pandula eongalo lokuSmirna; ndele mepingafano naasho, okwa li a lombwela Ovakriste vahapu vokeongalo laSarde a ti: “Oilonga yoye ondi i shii, u nedina wa fa u nomwenyo, ndelenee owa fya.” — Ehololo 2:8-11; 3:1.

2. Ovakriste ove na okulipula omapulo elipi shi na sha neitavelo lavo?

2 Konima eshi Jesus a li a londwela Ovakriste vokuSarde, okwa li e va ladipika va pepaleke ohole yavo yokuhola omahongo opaKriste nova kale ve li oupafi pamhepo, neendjovo odo otadi ti sha yo nokufye kunena. (Ehololo 3:2, 3) Onghee hano, keshe umwe womufye oku na okulipula kutya: ‘Mbela oilonga yange yeitavelo oya tya ngahelipi? Mbela oilonga yange otai ulike filufilu kutya eitavelo lange otali longo, nokuli nomeembinga dokukalamwenyo odo inadi pamba oilonga yokuudifa ile okwoongala kwopaKriste?’ (Lukas 16:10) Ohatu dulu okukundafana eembinga dihapu dokukalamwenyo, ndele paife natu ka kundafaneni oshinima shimwe: oivilo yomalihafifo, mwa kwatelwa oivilo oyo hai ningwa konima yomahombolo Ovakriste.

Oivilo yomalihafifo

3. Ombibeli oya tala ko ngahelipi okuninga oivilo yomalihafifo?

3 Vahapu vomufye ohatu kala twa hafa ngeenge twa shivwa koshivilo tu ka hafele pamwe nOvakriste vakwetu. Molwaashi Jehova ‘oKalunga omunelao,’ okwa hala ovapiya vaye va kale ve udite elao. (1 Timoteus 1:11, OB-1954) Okwa nwefa mo Salomo a shange eendjovo edi mOmbibeli, tadi ti: “Ame nda pandula ehafo, osheshi omunhu koshi yetango ke na shimwe shiwa, okulya nokunwa nokunyakukwa. Oyo tai mu shikula moshilonga shaye shidjuu pomafiku okukalamwenyo kwaye.” (Omuudifi 3:1, 4, 13; 8:15) Ovakriste otava dulu okuhafela okulya pamwe ve li oukwaneumbo ile va ninge ouvilo vomalihafifo nokushiva ovalongelikalunga vashili vakwao va hafele pamwe navo. — Job 1:4, 5, 18; Lukas 10:38-42; 14:12-14.

4. Ngeenge omunhu okwa diladila okuninga oshivilo oku na okuyandja elitulemo kushike?

4 Ngeenge owa diladila okuninga oshivilo nowa hala okushiva vamwe, ou na oku shi unganeka nawa, nokuli nonande owa hala ashike okushiva ovaitaveli vakweni vanini mu lye pamwe nomu hafele eenghundafana. (Ovaroma 12:13) Ou na okushilipaleka kutya ‘aishe otai ka ningwa keenghedi diwa,’ sha hala okutya, metwokumwe ‘nounongo oo hau di kombada.’ (1 Ovakorinto 14:40; Jakob 3:17) Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Ngenge tamu li ile tamu nu, ile keshe tuu eshi tamu shi ningi, ashishe shi ningeni okufimanekifa Kalunga. Inamu [pundukifa omunhu nande oumwe, NW].” (1 Ovakorinto 10:31, 32) Oinima imwe ilipi ya pumbwa unene okupewa elitulemo ngeenge tashi uya pokuunganeka oshivilo shomalihafifo? Okudiladila shi na sha naasho komesho yefimbo otaku dulu oku ku kwafela u shilipaleke kutya osho tamu ka ninga novaenda voye poshivilo otashi ka ulika kutya omu na eitavelo tali longo. — Ovaroma 12:2.

Oshivilo otashi ka kala sha tya ngahelipi?

5. Omolwashike omunhu oo a hala okushiva ovaenda koshivilo e na okudiladila nawa ngeenge otapa ka kala oikunwa yoalkoholi ile omusika?

5 Ovashivi vovaenda vahapu ohava tokola ngeenge poshivilo shavo otapa ka kala oikunwa yoalkoholi ile hasho. Itashi ti kutya poshivilo ope na okukala oikunwa yoalkoholi opo shi kale shihafifa. Dimbuluka kutya Jesus okwa li a palula ongudu inene yovanhu ovo va li ve uya kuye, mokuhapupalifa pashikumwifilonga omungome neeshi. Ehokololo lOmbibeli inali popya kutya okwa li e va pa omaviinyu pashikumwifilonga, nonande otu shi shii kutya okwa li ta dulu oku shi ninga. (Mateus 14:14-21) Ngeenge owa tokola poshivilo shoye pa kale oikunwa yoalkoholi, ouhapu wayo nau kale u li pandjele, na shilipaleka yo kutya ope na oikunwa oyo ihe fi yoalkoholi yaavo ihava nu oalkoholi ile inava hala okunwa oalkoholi. (1 Timoteus 3:2, 3, 8; 5:23; 1 Petrus 4:3) Ino ningifa nandenande omunhu a kale e udite a fininikwa a nwe oikunwa oyo tai dulu okulumata “ngaashi eyoka.” (Omayeletumbulo 23:29-32) Ongahelipi ngeenge otapa ka kala omusika ile omaimbilo? Ou na okuhoolola noukeka oinima oyo, to konakona nawa eendjovo domusika nomaimbilo nosho yo omikwelengedjo dayo. (Ovakolossi 3:8; Jakob 1:21) Ovakriste vahapu ova mona kutya ohashi kala shihafifa okudana oungalo vomaimbilo Ouhamba (Kingdom Melodies) ile okwiimba pamwe omaimbilo Ouhamba poivilo. (Ovaefeso 5:19, 20) Natango, ou na okulungama opo omusika iha kale tai weelele nokunyona po eenghundafana dihafifa ile i weelele ovashiinda. — Mateus 7:12.

6. Ongahelipi omushivi wovaenda ta dulu okuulika kutya oku na eitavelo tali longo ngeenge tashi uya peenghundafana poshivilo ile moinima imwe i lili?

6 Ngeenge Ovakriste ve li poshivilo shomalihafifo, otava dulu okupopya kombinga yoikundafanwa i lili noku lili, okulesha oinima yonhumba mokule nosho yo okulombwelafana oimoniwa ihokwifa. Ngeenge eenghundafana oda yukifwa unene koinima ihe li metwokumwe nomifikamhango dopaKriste, omushivi wovaenda oku na oku di alula ko nelungi. Omushivi wovaenda oku na yo okulungama paha kale omunhu umwe oye ashike ta popi unene, nongeenge okwa mono umwe ta ningi ngaho, ota dulu okupopya nelungi ndele ta eta po oikundafanwa imwe i lili opo ovanhu aveshe va kale tava kufa ombinga meenghundafana. Ota dulu yo okupula ovanyasha va tye sha, nokungaha, ovanyasha novakulunhu otava ka hafela eenghundafana poshivilo. U li omuunganeki, ngeenge owa kala to yukifa oinima pandunge nonelungi, ‘ondjele yoye otai ka shiivika’ kwaavo ve li poshivilo. (Ovafilippi 4:5, NW) Otava ka mona kutya ou na eitavelo tali longo, noshi liwetikile meembinga adishe dokukalamwenyo kwoye.

Omahombolo nosho yo oivilohombolo

7. Omolwashike okuunganeka ehombolo nosho yo oshivilohombolo taku pula eenghendabala?

7 Omahombolo Ovakriste ohaa kala eemhito de likalekelwa nodihafifa. Ovapiya vaKalunga vonale, mwa kwatelwa Jesus nosho yo ovahongwa vaye, ova li hava hafele omahombolo opefimbo lavo nosho yo oivilo yomahombolo oo. (Genesis 29:21, 22; Johannes 2:1, 2) Ndele kunena, oimoniwa otai ulike lela kutya okuunganeka oivilohombolo otaku pula eenghendabala da mana mo opo oshivilo shOmukriste shi kale pandjele. Oivilo ya tya ngaho oi li oshitukulwa shonghalamwenyo, nohai pe Ovakriste omhito va ulike kutya ove na eitavelo tali longo.

8, 9. Eenghedindjikilile di na sha nomahombolo nosho yo oivolohombolo ihapu otadi koleke ngahelipi eendjovo odo di li mu 1 Johannes 2:16, 17?

8 Ovanhu vahapu ovo vehe shii omafinamhango opamishangwa ile vehe na ko nasha nao ohava tale ko omahombolo ile oivilohombolo i li eemhito dokulihafifa sha pitilila. Omukainhu umwe opo a hombolwa okwa popya moshifo shimwe shokuEuropa, a ti kutya ova li va ninga oshivilohombolo sha fa shoidale. Okwa hokolola a ti: ‘Otwa li twa enda metemba tali nanwa keenghambe nhe tali landulwa koshikoto shovaenda tashi nanwa keenghambe 12 nosho yo oshikoto shikwao shi na ovadani vomusika. Otwa li yo tu na eendja da denga mbada nomusika iwa; osha li sha tata sha indula lela. Onda li ohambanghainhu efiku olo, ngaashi naanaa kwa li nda hala.’

9 Nonande eenghedindjikilile di na sha nomahombolo nosho yo oivolohombolo oda yoolokafana moilongo i lili noku lili, omapopyo oo otaa koleke filufilu eendjovo domuyapostoli Johannes odo tadi ti: “Osheshi keshe eshi shi li mounyuni, ngaashi okahalu kombelela nokahalu komesho noifulalala yokukalamwenyo, inai dja muTate, ndelenee oya dja mounyuni.” Mbela ovalikongi Ovakriste va pyokoka otava ka kala va hala okuninga ehombolo nosho yo oshivilohombolo sha fa shoidale? Hasho nandenande, ehombolo nosho yo oshivilohombolo shavo oshi na okuulika kutya otava dulika komayele oo taa ti: “Ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.” — 1 Johannes 2:16, 17.

10. (a) Opo omunhu a ninge oshivilohombolo shi li pandjele, omolwashike sha fimanenena okuliunganeka nawa? (b) Ovalikongi ovo tava hombola ove na okutokola ngahelipi shi na sha naavo va hala okushiva koshivilohombolo?

10 Ovalikongi Ovakriste ovo tava hombola ove na okukala ve na ondjele, nOmbibeli otai dulu oku va kwafela mwaasho. Nonande efiku lehombolo ola fimana, ove shi shii kutya oli li ashike ehovelo longhalamwenyo yokukala va hombola nove na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe. Inava pumbwa okuninga oshivilohombolo sha kula. Ngeenge ova tokola okuninga oshivilo, ove na okuvalula kutya otashi va pula oshimaliwa shi fike peni nokudiladila kutya otashi ka ningwa monghedi ya tya ngahelipi. (Lukas 14:28) Omishangwa otadi ti kutya omulumenhu oye omutwe womukainhu. (1 Ovakorinto 11:3; Ovaefeso 5:22, 23) Omolwaasho omuhomboli oye unene e na okukala ta dana onghandangala mokuunganeka oshivilohombolo. Ashike omuhomboli oku na okukundafana pahole nomuvalekwa waye kombinga yoinima oyo ya kwatelwa mo, ngaashi kutya ova hala okushiva oolyelye koshivilohombolo notava ka shiva ovanhu vangapi. Otashi dulika ovalikongi ovo tava hombola itava dulu okushiva ookaume kavo novapambele vavo aveshe, nomolwaasho ove na okuninga etokolo li li pandjele. Ovalikongi ove na okukala ve na elineekelo kutya Ovakriste vakwao ovo inava shivwa itava ka handuka. — Omuudifi 7:9.

“Omuyakuli wovaenda”

11. “Omuyakuli wovaenda” oha dana onghandangala yashike poshivilohombolo?

11 Ngeenge ovalikongi ovo tava hombola ova tokola okuninga oshivilohombolo, otava dulu okushilipaleka ngahelipi kutya otashi ningwa monghedi oyo tai fimanekifa Kalunga? Oule womido omilongo, Eendombwedi daJehova oda kala tadi divilike efimano lokukala ‘nomuyakuli wovaenda’ poshivilohombolo, sha hala okutya, omwiitaveli mukwao a pyokoka ta kwatele komesho, ngaashi sha li poshivilohombolo muKaana oko kwa li kwa ya Jesus. (Johannes 2:9, 10) Omuyakuli wovaenda oku na okukala e shii kutya omuhomboli okwa hala oshivilo shaye shi ende ngahelipi opo a dule okulonga metwokumwe nehalo lomuhomboli.

12. Omuhomboli oku na okuninga po shike shi na sha noikunwa yoalkoholi poshivilohombolo?

12 Metwokumwe naasho sha kundafanwa mokatendo okati-5, ovalikongi vamwe ohava tokola poivilohombolo yavo paha kale oikunwa yoalkoholi opo vamwe vaha nwe sha pitilila ndele tava nyono po ehafo loshivilo. (Ovaroma 13:13; 1 Ovakorinto 5:11) Ndele ngeenge ova tokola pa kale oikunwa yoalkoholi, omuhomboli oku na okushilipaleka kutya otai yandjwa pandjele. Koshivilohombolo shomuKaana oko kwa ile Jesus okwa li omaviinyu, na Jesus okwa li a shitukifa omeva a ninge omaviinyu mawa. Shihokwifa, omuyakuli wovaenda poshivilo osho okwa popya a ti: “Omunhu keshe tete ota yandje omaviinyu mawa, ndelenee ngenge va kumwa, opo nee aa [mai]. Ove wa holeka omaviinyu mawa fiyo paife.” (Johannes 2:10) Osha yela kutya Jesus kali a ladipika ovanhu va kolwe, molwaashi oku shi shii kutya osha puka. (Lukas 12:45, 46) Mokupopya nonghumwe kutya ngeenge ovanhu ova kumwa omaviinyu oo mawa nava pewe oo mai, omuyakuli wovaenda okwa ulika kutya ovanhu ova li ve na oikala yokunwa poivilohombolo imwe ndele tava kolwa. (Oilonga 2:15; 1 Ovatessaloniki 5:7) Onghee hano, omuhomboli nosho yo Omukriste e shii okulineekelwa oo a tulwa po komuhomboli a kale omuyakuli wovaenda ove na okushilipaleka kutya ovanhu aveshe ovo ve li poshivilohombolo otava dulika kelombwelo lOmbibeli la yela olo tali ti: “Inamu kolwa komaviinyu omo hamu di eliefo.” — Ovaefeso 5:18; Omayeletumbulo 20:1; Hosea 4:11.

13. Ovalihomboli ove na okuninga po shike ngeenge ova hala poshivilohombolo shavo pa ka kale omusika, nomolwashike?

13 Ngaashi sha kundafanwa shi na sha noivilo ikwao, ngeenge poshivilohombolo otapa ka kala omusika, oi na okupashukilwa opo iha imbe ovanhu va kale tava hafele eenghundafana. Omukulunhuongalo umwe Omukriste okwa ti: “Shamha taku toko, ovanhu ohava hovele okukala tava popi mokule unene nongeenge va hovele okundanisha, omafimbo amwe omusika ohai tulwa pombada. Ngeenge omusika ya kala tai weelele ohashi imbi ovanhu va hafele eenghundafana. Oshivilohombolo oshi li omhito yokuhafela eenghundafana diwa. Ndele itashi ka kala tuu shinyikifa oluhodi ngeenge eweelelo lomusika ola nyono po omhito ya tya ngaho!” Omuhomboli nomuyakuli wovaenda ove na okukala va lungama ngeenge tashi ya pokudana omusika. Kave na okweefa omushiki weengalo oo tashi dulika va pula a dane poshivilo oye a kale ta pangele shi na sha nomusika. Paulus okwa shanga a ti: “[Keshe] eshi tamu shi ningi neendjovo ile noilonga, shi longeni ashishe medina lOmwene Jesus.” (Ovakolossi 3:17) Ngeenge ovaenda ovo va li poshivilohombolo va shuna komaumbo avo, mbela otava ka dimbuluka omusika oyo ya li po kutya oya li tai ulike kutya ovalihomboli ova li tava longo aishe medina laJesus? Doshili, ove na okukala ve udite kutya ovalihomboli ova ninga aishe medina laKristus.

14. Ovakriste ove na okudimbuluka shike nehafo shi na sha noivilohombolo yavo?

14 Eehango da unganekwa nawa ohadi dimbulukiwa nehafo. Adam naEdyta, ovo va kala va hombola oule womido 30, ova popya shi na sha noshivilohombolo shimwe va ti: “Okwa li lela tashi ulike kutya oshopaKriste. Opa li tapa imbwa omaimbilo Ouhamba okuhambelela Jehova nosho yo omalihafifo amwe e lili. Ovakalipo kava li va pitifa komesho okundanisha nomusika. Oya li omhito ihafifa notai tungu, nakeshe shimwe osha li metwokumwe nomafinamhango Ombibeli.” Osha yela kutya omuhomboli nomuhombolwa otava dulu okuninga shihapu opo va ulike kutya eitavelo lavo otali longo.

Okuyandja eeshali peehango

15. Omayele Ombibeli elipi taa dulu okutulwa moilonga shi na sha nokuyandja eeshali deehango?

15 Moilongo ihapu, ookaume novapambele ohava yandje eeshali kwaavo tava hombola. Ngeenge owa tokola okuyandja oshali yohango, oshike u na okukaleka momadiladilo? Dimbuluka osho omuyapostoli Johannes a popya shi na sha “noifulalala yokukalamwenyo.” Okwa kwatakanifa oifulalala yokukalamwenyo ‘nounyuni oo tau xulu po’ ndele hanOvakriste ovo hava ulike kutya eitavelo lavo otali longo. (1 Johannes 2:16, 17) Okutala keendjovo daJohannes da nwefwa mo, mbela ovo opo va hombola ove na okushiivifa moipafi omadina ovanhu ovo ve va pa eeshali dohango? Ovakriste vonale vokuMakedonia naAkaia ova li va yandja omayambidido kovamwaxe vokuJerusalem, ndele kape na euliko kutya omadina avo okwa li a shiivifwa. (Ovaroma 15:26) Ovakriste vahapu ovo hava yandje eeshali dohango ihava kala va hala okushiivifwa moipafi molwaashi inava hala okulitumbalekifa. Shi na sha naasho, lesha omayele oo a yandjwa kuJesus muMateus 6:1-4.

16. Ongahelipi ovo opo va hombola tava dulu okuhenuka okuyahameka vamwe pamaliudo ngeenge tashi uya peeshali dohango?

16 Okupopya moipafi kutya oolyelye va yandja eeshali dohango otashi dulu okuningifa ovanhu va ‘ninge efiyafanepo’ kutya oshali ilipi iwa unene ile kutya oilipi ya kosha ondilo. Onghee hano, Ovakriste ovanaendunge ovo opo va hombola otava ka henuka okushiivifa moipafi kutya oolyelye va yandja eeshali. Ngeenge ova shiivifa moipafi omadina aavo va yandja eeshali, otashi ka fifa vamwe ohoni, ovo tashi dulika inava dula okuyandja eeshali. (Ovagalati 5:26, NW; 6:10) Ashike inashi puka komuhomboli nomuhombolwa okushiiva kutya olyelye e va pa oshali yonhumba. Otashi dulika ve shi shiive okupitila mokakalata oko ka enda pamwe noshali, ndele kake na okuleshwa moipafi. Ngeenge hatu lande ile hatu yandje nokupewa eeshali deehango, otashi tu pe omhito yokuulika kutya eitavelo letu otali longo nokuli nomoinima yopaumwene.

17. Ovakriste ove na okulitulila po elalakano lilipi shi na sha neitavelo lavo nosho yo oilonga yavo?

17 Okuulika kutya eitavelo letu otali longo osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike okukala twa koshoka paenghedi, okukala pokwoongala nosho yo okukufa ombinga moilonga yokuudifa. Keshe umwe womufye na kale e na eitavelo tali longo, olo li liwetikile mukeshe osho ta ningi. Heeno, ohatu dulu okuulika eitavelo letu noilonga “ya wana,” mwa kwatelwa eembinga dokukalamwenyo odo da popiwa metetekelo. — Ehololo 3:2.

18. Ongahelipi eendjovo odo di li muJohannes 13:17 tadi dulu okutulwa moilonga ngeenge tashi uya poivilohombolo yOvakriste nosho yo oivilo yomalihafifo?

18 Eshi Jesus a tulila po ovayapostoli vaye ovadiinini oshihopaenenwa shiwa shelininipiko mokukosha eemhadi davo, okwa ti: “Eshi ngenge mu shi shii, onye ovanelao ngenge tamu shi ningi.” (Johannes 13:4-17) Otashi dulika moilongo omo tu li kunena ovanhu ihava koshwa keemhadi, pashihopaenenwa shi li onghedi yokuyakula ovaenda. Ndele ngaashi twa kundafana moshitukulwa eshi, ope na eembinga dikwao dokukalamwenyo omo hatu dulu okuulika kutya eitavelo letu otali longo, mokukala tu holafane, mokukala tu na ko nasha navamwe, mwa kwatelwa oinima oyo hai ningwa poivilo yomalihafifo nosho yo pomahombolo nopoivilohombolo yOvakriste. Otu na okuulika kutya otu na eitavelo tali longo mokukala nohole nokunakonasha, kutya nee ofye hatu hombola ile hatu hombolwa ile otu li ovaenda poshivilohombolo ile poshivilo osho tashi dulika hatu ka shivwa monakwiiwa kOvakriste vakwetu.

[Efano pepandja 18]

Otu na okuwilikwa ‘kounongo oo hau di kombada’ nonande ohatu shivi ashike ovanhu vanini poshivilo shonhumba

[Efano pepandja 21]

Oto nyamukula ngahelipi?

Ongahelipi to dulu okuulika kutya eitavelo loye otali longo

• ngeenge to unganeke oshivilo shomalihafifo?

• ngeenge to unganeke oshivilohombolo?

• ngeenge to yandje ile wa pewa oshali yohango?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe