Oohapu dhaJehova odhi na omwenyo
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaHesekiel ontopolwa 25:1–48:35
MUDESEMBA mo 609 K.E.N., omukwaniilwa gwaBabilonia okwa li a tameke nekondeka lye lyahugunina okukondeka Jerusalem. Sigo opethimbo ndyoka, etumwalaka lyaHesekiel kwaamboka ye li muupongekwa muBabilonia olya li tali popi unene oshipalanyolo shimwe: okuteka po nokuhanagulwa po kwoshilando shawo oshiholike Jerusalem. Ihe okuza pontopolwa 25 etumwalaka lyomahunganeko gaHesekiel olya li tali pangula iigwana yaapagani mbyoka ya li tayi ka nyanyukilwa uupyakadhi mboka wa li tau ka adha oshigwana shaKalunga. Konima yoomwedhi 18 ngele Jerusalem sha teka po, natango etumwalaka lyaHesekiel olya li tali ka popya kombinga yoshipalanyolo oshipe: etamukululo lyelongelokalunga lyashili.
MuHesekiel 25:1–48:35 omu na omahunganeko kombinga yiigwana mbyoka ya kundukidha Israeli nosho wo ehupitho lyoshigwana shaKalunga.a Kakele kaHesekiel 29:17-20, ehokololo ndika olya nyolwa melandulathano lyethimbo moka iinima ya ningwa. Ihe oovelise ndhika ne dho inadhi nyolwa melandulathano lyethimbo. Embo lyaHesekiel li li oshitopolwa shOmanyolo ga nwethwa mo, oli na etumwalaka ‘li na omwenyo noonkondo.’—Aahebeli 4:12.
‘EVI NDIKA OTALI KA NINGA LYA FA OSHIKUNINO SHAEDEN’
(Hesekiel 25:1–39:29)
Molwaashoka Jehova okwa li e shi nale einyengo lyiigwana ngaashi Ammon, Moab, Edom, Filistea, Tiro naSidon kombinga yetekopo lyaJerusalem, okwa li a lombwele Hesekiel e yi hunganekele epangulo. Egipiti osha li shi na okuyugwa iinima yasho. “Farao, omukwaniilwa gwaEgipiti, noongundu dhe” oya li ya yelekanithwa nomusendeli ngoka gwa li tagu ka kewa po ‘kegongamwele lyomukwaniilwa gwaBabilonia.’—Hesekiel 31:2, 3, 12, yelekanitha OB-1954; 32:11, 12.
Oomwedhi hamano lwaampono konima yehanagulo lyaJerusalem mo 607 K.E.N., nakuya ontuku gumwe okwa li e ya kuHesekiel e te mu lombwele ta ti: “Oshilando osha teka po.” Omupolofeti ‘okana ke oka li ka makulwa a popye’ naamboka ye li muupongekwa. (Hesekiel 33:21, 22) Okwa li e na oku ya tseyithila omahunganeko ge na ko nasha nokutungulula oshilongo. Jehova okwa li ‘te ke ya pa omukwaniilwa a fa omuntu gwe David, a ninge omusita gwawo.’ (Hesekiel 34:23) Edom osha li tashi ka mbugalekwa, ihe ‘evi ndyoka’ Juda, olya li tali ka kala lya “fa oshikunino shaEden.” (Hesekiel 36:35) Jehova oku uvaneka kutya ota ka gamena oshigwana she shoka sha galuka muupongekwa kokuponokelwa ‘kuGog.’—Hesekiel 38:2.
Omapulo gopamanyolo taga yamukulwa:
29:8-12—Uunake Egipiti sha li sha kala uule woomvula 40 shi li eputu? Konima yehanagulo lyaJerusalem mo 607 K.E.N., oshihupe shAajuda osha li sha yi ontuku kuEgipiti nonando osha li sha londodhwa komupolofeti Jeremia shaahe shi ninge. (Jeremia 24:1, 8-10; 42:7-22) Shoka kasha li nando egameno kuyo, molwaashoka Nebukadnezzar okwa li a ponokele Egipiti nokwe shi sindi. Otashi vulika Egipiti konima yokusindwa huka, sha li sha kala uule woomvula 40 shi li eputu. Nonando ondjokonona yuuyuni itayi gandja uunzapo washa shi na ko nasha nembugaleko ndika, otatu vulu okukala nuushili kutya olya li lya ningwa, molwaashoka Jehova oye Omugwanithi gwomahunganeko.—Jesaja 55:11.
29:18—Ongiini ‘omitse dhaakwiita dha li dha thuka nomapepe gawo ga pushuka’? Ekondeka lyoshilando shaTiro olya li enene nedhigu noonkondo shoka sha li sha ningitha omitse dhaakwiita yaNebukadnezzar dhi thukithwe komagala gomakoko nomapepe gawo ga pushuke kokuhumbata iitungitho yokutunga ooshungo nomituni dhekondeka.—Hesekiel 26:7-12.
Iiyilongomwa kutse:
29:19, 20. Molwaashoka Aatiro oya li ya yi ontuku koshilando shawo shoka sha li kontuntu pamwe nomaliko gawo ogendji, omukwaniilwa Nebukadnezzar muTiro okwa li a mono mo omaliko omashona noonkondo. Nonando Nebukadnezzar okwa li omupangeli omupagani e na uuntsa nokwi ihole mwene, Jehova okwa li e mu pe ondjambi molwiilonga ye moku mu pa Egipiti shi li ‘ofuto yetangakwiita lye.’ Mbela katu na okuholela Kalunga kashili mokufuta iifendela komapangelo omolwiilonga mbyoka hage tu longele? Kutya nduno aapangeli ohayi ihumbata ngiini nenge iifendela mbyoka ohayi longithwa momukalo gwa tya ngiini, shoka itashi ti kutya katu na okugwanitha po oshinakugwanithwa shika.—Aaroma 13:4-7.
33:7-9. Ongundu yomulangeli yokunena, sha hala okutya, oshihupe shaagwayekwa naamboka haye ende pamwe nasho, kaye na nando okweetha okuuvitha onkundana ombwanawa yUukwaniilwa nokulondodha aantu kombinga ‘yuudhigu uunene’ mboka tau ke ya.—Mateus 24:21.
33:10-20. Ehupitho lyetu olyi ikolelela kokweetha kwetu omikalo omiwinayi nokuninga shoka Kalunga a hala tu ninge. Odhoshili kutya ondjila yaJehova oyu “uka.”
36:20, 21. Molwaashoka Aaisraeli oya li inaaya gwanitha po iitegelelwa yaKalunga ye li ‘oshigwana she,’ oya li ya dhinitha edhina lyaKalunga mokati kiigwana. Katu na nando okukala owala aalongeli yaJehova edhina.
36:25, 37, 38, OB-1954. Oparadisa yopambepo ndjoka tatu nyanyukilwa kunena oyu udha “iigunda yaantu [aayapuki, NW].” Onkee ano, otu na okukambadhala tu yi kaleke ya yela.
38:1-23. Itashi tu shilipaleke tuu okutseya kutya Jehova ota ka hupitha aantu ye keponokelo lyaGog gwomevi lyaMagog! Gog olyo edhina ndyoka lya lukwa “omupangeli guuyuni mbuka,” Satana Ondiaboli, konima sho u umbwa mo megulu. Evi lyaMagog otali ulike komudhingoloko gwombanda yevi, hoka Satana noompwidhuli dhe ya ngambekelwa.—Johannes 12:31; Ehololo 12:7-12.
‘NDHINDHILIKA NAWA SHAA SHOKA TANDI KU ULUKILE’
(Hesekiel 40:1–48:35)
Omumvo ngoka gwa popiwa muHesekiel 40:1 ogwa li omuti-14 okuza ketekopo lyoshilando Jerusalem. Natango okwa li kwa hupa oomvula 56 oshigwana shi na okukala muupongekwa. (Jeremia 29:10) Hesekiel okwa li e li pokugwanitha oomvula 50. Okwa li e etwa memoniko koshilongo shaIsraeli. Okwa li a lombwelwa taku ti: “Muna gwomuntu, tongolola nawa! Pulakena utale ngoye u ndhindhilike nawa shaa shoka tandi ku ulukile.” (Hesekiel 40:2-4) Hesekiel ka li tuu a nyanyukwa sho a mono emoniko lyotempeli ompe!
Otempeli ombwanawa ndjoka Hesekiel a li a mono oya li yi na omiyelo 6, omala 30 gokulila, Uuyapuki, Uuyapukielela, oshiyambelo shiipilangi noshiyambelo shomafikilondjambo. Motempeli omwa li mwa “zi” okamulonga komeya okashona hoka ka li taka kunguluka nokulelepala noonkondo. (Hesekiel 47:1) Hesekiel okwa li wo a mono emoniko nkene omazimo ga li ga pewa iitopolwa yago yevi. Kehe limwe oshitopolwa shalyo osha li sha za kuuzilo shu uka kuuninginino. Pokati koshitopolwa shezimo lyaJuda noshitopolwa shezimo lyaBenjamin opwa li oshitopolwa shelelo. “Otempeli yOMUWA” nosho wo “oshilando” shedhina Omuwa-oku-li-mpaka oya li moshitopolwa shoka.—Hesekiel 48:9, 10, 15, 35.
Omapulo gopamanyolo taga yamukulwa:
40:3–47:12—Otempeli ndjoka yomemoniko otayi thaneke shike? Otempeli onenenene yomemoniko lyaHesekiel kaya li nando ya tungwa. Otayi thaneke otempeli yaKalunga yopambepo ndjoka oyo elongekidho lye li na ko nasha nelongelokalunga lya yela methimbo lyetu ndyoka li li ngaashi otempeli. (Hesekiel 40:2; Mika 4:1; Aahebeli 8:2; 9:23, 24) Emoniko lyotempeli otali gwanithwa ‘momasiku gahugunina,’ uuna aasaaseri taya yelithwa. (2 Timoteus 3:1; Hesekiel 44:10-16; Maleaki 3:1-3) Ihe otali ka gwanithwa lwahugunina mOparadisa. Okupitila motempeli yomemoniko Jehova okwa li a pe Aajuda mboka ye li muupongekwa euvaneko kutya elongelokalunga lya yela otali ka tamekululwa nosho wo kutya uukwanegumbo kehe wAajuda otau ka thigulula evi.
40:3–43:17—Oshike shi li oshindhindhilikwedhi kombinga yokuyeleka otempeli? Okuyeleka otempeli oshi li endhindhiliko kutya elalakano lyaJehova li na ko nasha nelongelokalunga lya yela otali ka gwanithwa shili.
43:2-4, 7, 9—Mbela “omidhimba dhaakwaniilwa yawo” ndhoka dhi na okukuthwa mo motempeli odha li shike? Omidhimba ndhoka osha yela kutya odha li tadhi ulike kiimenka. Aapangeli yaJerusalem naantu yasho oya li ya nyateke niimenka yawo otempeli yaKalunga moku yi ninga ya fa aakwaniilwa yawo.
43:13-20—Oshiyambelo shomemoniko lyaHesekiel otashi thaneke shike? Oshiyambelo shoka shopathaneko otashi thaneke ehalo lyaKalunga li na ko nasha nekuliloyambo lyaJesus Kristus. Omolwekuliloyambo ndyoka, aagwayekwa oya yukipalithwa ‘nengathithi lyaantu’ nenge ongundu onene oye li ya yela noya yogoka momeho gaKalunga. (Ehololo 7:9-14; Aaroma 5:1, 2) Otashi vulika osho molwaashoka “ondama yoshikushu” yomotempeli yaSalomo ndjoka ya li etemba enenenene hali longithwa kaasaaseri okwiiyogela mo, kali mo motempeli yomemoniko.—1 Aakwaniilwa 7:23-26.
44:10-16—Ongundu yaasaaseri otayi thaneke oolye? Ongundu yaasaaseri otayi thaneke ongundu yAakriste aagwayekwa pethimbo lyetu. Okuyelithwa kwawo okwa li kwa ningwa mo 1918 sho Jehova a li “a fa omuhemuni” motempeli ye yopambepo. (Maleaki 3:1-5) Mboka ya li ya yogoka nenge mboka yi iyela ombedhi oya li taya vulu okutsikila nuuthembahenda wiilonga yawo. Konima yaashono, oya li ye na okulonga nuudhiginini ‘nokwiikotokela yaa nyatekwe kuuyuni,’ nokungeyi otaya vulu okukala oshiholelwa ‘kengathithi lyaantu’ nenge ongundu onene ndjoka tayi thanekwa komazimo gaamboka kaaye shi aasaaseri.—Jakob 1:27; Ehololo 7:9, 10.
45:1; 47:13–48:29—Mbela “evi” nosho wo okutopolwa kwalyo otayi thaneke shike? Evi otali thaneke kehe mpoka oshigwana shaKalunga shi li shi ipyakidhila miilonga ye. Kutya nduno omulongeli gwaJehova oku li peni, oku li mevi ndyoka lya tungululwa shampa owala a dhiginina elongelokalunga lyashili. Okutopolwa kwevi otaku ka gwanithwa lwahugunina muuyuni uupe sho kehe omuntu omudhiginini ta ka thigulula ehala lye.—Jesaja 65:17, 21.
45:7, 16—Oshike tashi thanekwa komayambidhidho ngoka haga pewa aasaaseri nosho wo omuleli kaantu? Motempeli yopambepo, shika otashi ulike unene tuu keyambidhidho lyopambepo, ngaashi okugandja omakwatho nokukala tu na ombepo yelongelokumwe.
47:1-5—Oshike tashi thanekwa komeya gomomulonga gwomemoniko lyaHesekiel? Omeya otaga thaneke omasiloshimpwiyu gaJehova gopambepo ngoka taga gandja omwenyo, mwa kwatelwa ekuliloyambo lyaKristus Jesus nontseyo yokutseya Kalunga ndjoka tayi adhika mOmbiimbeli. (Jeremia 2:13; Johannes 4:7-26; Aaefeso 5:25-27) Omulonga ogwa li tagu lelepala kashona nakashona opo mboka aape taye ya melongelokalunga lyashili nayo ya vule okunwa mo. (Jesaja 60:22) Omulonga ngoka otagu ka kunguluka noonkondo omeya gomwenyo pethimbo lyOomvula eyuvi limwe, nomeya gagwo otaga ka kwatela mo ontseyo ya gwedhwa po ndjoka tayi ka adhika ‘momambo’ ngoka taga ka kala ga pandjwa ethimbo ndyono.—Ehololo 20:12; 22:1, 2.
47:12—Mbela omiti ndhoka hadhi imi iiyimati otadhi thaneke shike? Omiti ndhika dhopathaneko otadhi thaneke omasiloshimpwiyu gopambepo gaKalunga gokugalulila aantu megwaneneno.
48:15-19, 30-35—Oshilando shomemoniko lyaHesekiel otashi thaneke shike? Oshilando shedhina “OMUWA-oku-li-mpaka” osha li shi li moshitopolwa ‘kaashi shi oshiyapuki,’ shoka tashi ulike kutya otashi thaneke oshinima shokombanda yevi. Otashi vulika oshilando shika shi lile po elelo lyokombanda yevi ndyoka tali ke etela uuwanawa mboka taya ka kala tayi ithanwa ‘evi epe’ lyuuyuuki. (2 Petrus 3:13) Okukala shi na omiyelo koombinga adhihe otaku ulike kutya oshi li oshipu okuya mo musho. Aatonateli yoshigwana shaKalunga oye na okukala haya popiwa nayo nuupu.
Iiyilongomwa kutse:
40:14, 16, 22, 26. Omafano gomilunga ngoka ga li ga takelwa momakuma piiyelo yotempeli otagu ulike kutya oomboka owala ya yogoka pamikalo ya pitikwa okuya mo. (Episalomi 92:12) Shika otashi tu longo kutya elongelokalunga lyetu otali taambiwa ko owala kuJehova ngele tu li aayuuki.
44:23. Katu na tuu okupandula iilonga mbyoka hayi longwa molwetu kongundu yaasaaseri kunena! “Omupiya omudhiginini nomunandunge” ohe tu pe iikulya yopambepo pethimbo lyayo mbyoka tayi tu kwathele tu mone eyooloko pokati kaashono inaashi yogoka naashoka sha yogoka momeho gaJehova.—Mateus 24:45, KB.
47:9, 11. Ontseyo ndjoka yi li uukwatya wa simanenena womeya gopathaneko, oye etele aantu ealudho lya dhenga mbanda methimbo lyetu. Ngele omuntu e yi mono, ohayi mu etele omwenyo pambepo. (Johannes 17:3) Mepingathano naashika, mboka ihaaya taamba ko omeya ngoka taga gandja omwenyo otaya “ka kala olunza lwomongwa,” sha hala okutya, otaya ka hanagulwa po sigo aluhe. Kashi li tuu sha pumbiwa opo ‘tu kambadhale okulonga aantu oshili ya yela yomoohapu dhaKalunga’!—2 Timoteus 2:15.
“Otandi simanekitha edhina lyandje enene”
Konima yokukuthwa koshipundi kwomukwaniilwa gwahugunina ngoka a za mezimo lyaDavid, Kalunga kashili okwa li e etha pu pite ethimbo ele manga Ngoka te ya “a gwana” okupewa uukwaniilwa inee ya. Ihe Kalunga ka li nando a hulitha po ehangano ndyoka a ninga naDavid. (Hesekiel 21:32, OB-1954 [21:27, OB-1986]; 2 Samuel 7:11-16) Ehunganeko lyaHesekiel otali popi “omuntu gwandje David” ngoka a li ta ka ninga “omusita” gwoonzi nosho wo “omukwaniilwa” gwadho. (Hesekiel 34:23, 24; 37:22, 24, 25) Nguka ke shi gulwe kee shi Jesus Kristus e li moonkondo dhe dhuukwaniilwa. (Ehololo 11:15) Jehova ote ku ulika “uuyapuki wedhina [lye] enene” okupitila mUukwaniilwa wopaMesiasa.—Hesekiel 36:23.
Masiku ayehe mboka haya dhinitha edhina lyaKalunga eyapuki otaya ka hanagulwa po. Ihe mboka haya simaneke edhina ndyoka monkalamwenyo yawo mokulongela Jehova momukalo ngoka a hokwa otaya ka mona omwenyo gwaaluhe. Onkee ano natu longitheni nawa omeya ogendji gomwenyo ngoka taga kunguluka methimbo lyetu nokuninga elongelokalunga lyashili oshinima sha simanenena monkalamwenyo yetu.
[Enyolo lyopevi]
a Kombinga yoonkundathana dhomanenedhiladhilo okuza membo lyaHesekiel ontopolwa 1:1–24:27, tala Oshungonangelo ye 1 Juli 2007.
[Ethano pepandja 22]
Omulonga gwomwenyo gwomemoniko lyaHesekiel otagu thaneke shike?
[Ethano pepandja 23]
Otempeli ombwanawa yomemoniko lyaHesekiel
[Onzo yethano]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.