Jehova oku hole ouyuki
“Ame Omwene ndi hole ouyuki.” — JESAJA 61:8.
1, 2. (a) Oitya “ouyuki” “nokuhenouyuki” otai ti shike? (b) Ombibeli otai ti shike shi na sha naJehova nosho yo oukwatya waye wouyuki?
OUYUKI oo ‘oukwatya wokukala uhe na onhondo nokukatuka metwokumwe naasho sha koshoka paenghedi notashi etele vamwe ouwa.’ Okuhenouyuki okwa kwatela mo okukala nonhondo, okulongela vamwe owii ile oku va ehameka owina.
2 Moses okwa shanga shi na sha nOmunamapangelo aeshe Jehova omido 3 500 lwaapo da pita, a ti: “Eendjila daye adishe [oda yuka, OB-1986]. Ye Kalunga koudiinini, ndee e he nowidi [“ke fi omuhenouyuki,” NW].” (Deuteronomion 32:4) Omafelemido a konda pwaaheyali konima yaasho, Jehova okwa li a nwefa mo Jesaja a shange ta ti: “Ame Omwene ndi hole ouyuki.” (Jesaja 61:8) Paulus okwa ka popya mefelemudo lotete a ti: “MuKalunga omu na tuu mbela ouhenouyuki? Nandenande.” (Ovaroma 9:14) Petrus oo naye a li ko mefelemudo lotete, okwa ti: “Kalunga iha tale omunhu kombada. Ndele moshiwana keshe, keshe ou he mu tila ndee ta diinine ouyuki, ote mu wapalele.” (Oilonga 10:34, 35) Heeno, “Omwene oku hole ouyuki.” — Epsalme 37:28; Malakia 3:6.
Okuhenouyuki okwa hapupala
3. Okuhenouyuki okwa hovela ngahelipi kombada yedu?
3 Ouyuki oukwatya wa pumba kunena. Ohatu dulu okulongelwa oilonga yokuhenouyuki keshe pamwe moulikumwe wovanhu, ngaashi koilonga, keefikola, kovakwanepangelo nokuli nomomaukwaneumbo nosho tuu. Doshili, okuhenouyuki kwa tya ngaho ka ku fi oshinima shipe. Okwa hovela eshi ovakulunhu vetu votete va li va tukula oshibofa nova ninga ovadinimhango eshi va xwaxwamekwa koshishitwa shopamhepo oshinashibofa osho sha ka ninga Satana Ondiaboli. Adam naEva nosho yo Satana ova li va nyona omafinamhango ouyuki eshi va li va longifa nai oshali ikumwifi yemanguluko lokuninga omatokolo oyo va li va pewa kuJehova. Okuhadulika kwavo okwa etela ovanhu aveshe okumona oixuna kuhapu nosho yo efyo. — Genesis 3:1-6; Ovaroma 5:12; Ovaheberi 2:14.
4. Oilonga yokuhenouyuki oya kala tai longwa oule wefimbo li fike peni kombada yedu?
4 Ovanhu ova kala tava longo oilonga yokuhenouyuki oule womido 6 000 lwaapo okudja eshi Adam naEva nosho yo Satana va tukula oshibofa muEden. Osho osho shi na okukala ngaho molwaashi Satana oye kalunga kounyuni ou. (2 Ovakorinto 4:4) Ye omunaipupulu naxe yayo, omulundili nomupataneki waJehova. (Johannes 8:44) Oha longo alushe oilonga yokuhenouyuki inyanyalifi. Pashihopaenenwa, omolwenwefemo lii laSatana kombada yedu fimbo Eyelu lopefimbo laNoa inali uya, Kalunga okwa li a didilika kutya “owii wovanhu kombada yedu wa li uhapu, nomauko omadiladilo omitima davo okwa li [mai] efimbo alishe.” (Genesis 6:5) Okuhenouyuki okwa li yo kwa hapupala eshi Jesus a li kombada yedu. Jesus okwa ti: “Okeshe tuu efiku la wana oudjuu walo,” sha hala okutya, omaupyakadi alo a nyikifa oluhodi ngaashi okuhenouyuki. (Mateus 6:34) Ombibeli oya popya oshili eshi ya ti: “Oishitwa aishe ohai keme kumwe ndele oi nefeto lokudala fiyo paife.” — Ovaroma 8:22.
5. Omolwashike okuhenouyuki kwa hapupala neenghono pefimbo letu shi dulife nale?
5 Mondjokonona yovanhu omwa kala tamu longwa oilonga yokuhenouyuki inyanyalifa. Kunena onghalo oya naipala unene shi dulife nale. Omolwashike mbela? Omolwaashi ovanhu ova kala ‘momafiku axuuninwa’ onghalelo yoinima youkolokoshi oule womido omilongo dihapu omo ‘omafimbo taa ende taa djuupala’ eshi exulilo tali ehene popepi. Ombibeli oya xunganeka kutya momafiku axuuninwa, ovanhu otava ka kala “nokulihola vo vene, ovanalwisho voimaliwa, ovalitangi, novalinenepeki novasheki, ve he shii kupandula, ve he neitavelo, ve he nohole, ve he nombili, ovalundili, ovahenalidiliko, ovakwanyanya, ovatondi vouwa, ovakengeleledi, ovahayavala, ovafulalali.” (2 Timoteus 3:1-5) Oikala ii ya tya ngaho oya etifa okuhenouyuki kwoludi keshe.
6, 7. Oilonga yokuhenouyuki ilipi tai longelwa ovanhu kunena?
6 Okuhenouyuki okwa hapupala neenghono inashi monika nale moule womido efele da pita. Etomheno limwe omolwaashi opa kala oita neenghono momido odo. Pashihopaenenwa, ovanandjokonona vamwe ova tengeneka kutya mOita Itivali yOunyuni amuke omwa fila ovanhu ve fike pomamiliyona 50 fiyo 60 lwaapo, navahapu vomuvo ova li ovakwashiwana vehe na ondjo, ovalumenhu novakainhu nosho yo ounona. Eshi oita oyo ya xula, ovanhu omamiliyona ova li va dipaelwa momalipumomumwe e lili noku lili, navahapu vomuvo natango ova li ovakwashiwana. Satana oye ta xwaxwameke oilonga yokuhenouyuki ya tya ngaho molwaashi oku na ehandu linene noku shii kutya mafiku Jehova ote ke mu hanauna po filufilu. Ombibeli oya xunganeka ya ti: “Ondiaboli ya kulukila kunye nehandu linene, osheshi i shi shii i nokafimbo kaxupi kongaho.” — Ehololo 12:12.
7 Oimaliwa oyo hai longifwa moita mounyuni aushe omudo keshe oi li peedola daNamibia eebiliyona 7,4. Ovanhu omamiliyona omafele kave na oipumbiwa yomokukalamwenyo, ndele diladila ashike omauwa oo ovanhu va li tava dulu okumona ngeno oimaliwa aishe oyo oya longifilwe mokukwafela ovanhu ovo ve na omhumbwe. Ovanhu ebiliyona limwe lwaapo kave na oikulya ya wana ofimbo vamwe ve na oikulya ihapu unene. Odjo imwe yOiwana yaHangana oya ti kutya ounona eemiliyona nhano lwaapo ohava fi kondjala omudo keshe. Kashi fi tuu okuhenouyuki! Diladila yo shi na sha nounona vahapu vehe na ondjo ovo hava fi eshi ovanhu tave likufa omadimo. Otaku tengenekwa kutya omudo keshe ounona ve fike pomamiliyona 40 fiyo 60 mounyuni aushe ohava fi eshi ovanhu tave likufa omadimo. Kashi fi tuu oilonga yokuhenouyuki inyanyalifi!
8. Olyelye ta dulu okuxulifa po okuhenouyuki?
8 Ovapangeli vopanhu itava dulu okukandula po omaupyakadi manene oo a wilila po ovanhu kunena, neenghendabala davo itadi dulu okuxwepopaleka eenghalo dovanhu. Eendjovo daKalunga oda xunganeka kutya pefimbo letu “ovanhu [vai] novakengeleledi otava ka ehena komesho mowii nokupukifa nokupuka.” (2 Timoteus 3:13) Okuhenouyuki oku li oshinima shakeshe efiku novanhu itava dulu oku ku xulifa po. Kalunga kouyuki oye ashike ta dulu oku ku xulifa po. Oye ashike ta dulu okuhanauna po Satana neendemoni nosho yo ovanawii. — Jeremia 10:23, 24.
Oshi li pandunge okulipula shi na sha nokuhenouyuki
9, 10. Omolwashike Asaf kwa li a teka omukumo?
9 Mefimbo la pita, nokuli novashangi vOmbibeli vamwe ova li tave lipula kutya omolwashike Kalunga ina ya olunyala moinima yopanhu ndele ta etifa po ouyuki. Pashihopaenenwa, diladila komulumenhu umwe wopefimbo lOmbibeli. Ovelishe yotete yEpsalme 73 oya tumbula edina Asaf, tashi dulika tali ulike komwiimbi Omulevi a tumbala wopefimbo lepangelo lohamba David ile kovaimbi vomeumbo laAsaf. Asaf noludalo laye ova li va tota omaimbilo mahapu oo a li haa imbwa peemhito dokulongela Jehova moipafi. Ndelenee pomhito imwe omushangi oo wEpsalme 73 okwa li a teka omukumo pamhepo. Okwa li a mona nghee ovanawii va hepuluka pamaliko naluhapu ohava monika va wanenwa mokukalamwenyo kwavo noihava hangwa koilanduliko ii.
10 Omushangi wepsalme olo 73 okwa ti: “Onda li handi mbilingwa molwovalinenepeki, eshi nda mona ovakolokoshi ve li nawa. Osheshi vo ihava mono nande omayahamo asha, omalutu avo okwa pama, a ondoka. Ihava hangika koiponga ngaashi ovakwadu vamwe, vo ihava monifwa oixuna ngaashi ovanhu vakwao.” (Epsalme 73:2-8) Ndelenee mokweendela ko kwefimbo omushangi wOmbibeli oo okwa ka mona kutya etaleko la tya ngaho ola puka. (Epsalme 73:15, 16) Omupsalme oo okwa li a kendabala okulundulula etaleko laye ndele ka li lela e udite ko kutya omolwashike ovanawii ihava mono oixuna omolwokulonga owii kwavo ofimbo ovo hava longo eshi sha yuka luhapu hava mono oixuna.
11. Omupsalme Asaf okwa li a uda ko shike?
11 Omulumenhu oo omudiinini wopefimbo lonale okwa ka uda ko osho kwa li tashi ka ningilwa ovanawii, kutya Jehova xuuninwa ota ka yukifa oinima. (Epsalme 73:17-19) David okwa shanga a ti: “Teelela Omwene, ove u lambalale ondjila yaye, opo nee Ye ote ku lenge, oshilongo shi ninge shoye, ndee to hafifwa kekombololo lovahenakalunga.” — Epsalme 37:9, 11, 34.
12. (a) Elalakano laKalunga olashike li na sha noukolokoshi nosho yo okuhenouyuki? (b) Ou udite ngahelipi eshi okuhenouyuki taku ka xulifwa po?
12 Osha yela kutya Jehova okwa lalakanena okuxulifa po oukolokoshi nokuhenouyuki kombada yedu pefimbo laye la wapala. Ovakriste ovadiinini ove na okulidimbulukifa alushe shi na sha naasho. Jehova ota ka hanauna po ovo ve li omhinge nehalo laye nota ka pa ondjabi ovo hava kala metwokumwe nehalo laye. Ombibeli otai ti: “Omesho aye taa tale, neemhafu daye tadi konenene oludalo lovanhu. Omwene ota konakona ovayuki, ndelenee ovahenakalunga naau e hole owii, omwenyo waye otau mu tondo. Ovahenakalunga ote ke va lokifila omalulo nomundilo nosulfuri; nomhepo ya hanya. . . . Osheshi Omwene Oye omuyuki noku hole ouyuki.” — Epsalme 11:4-7.
Ounyuni mupe wouyuki
13, 14. Omolwashike mounyuni mupe tamu ka kala ouyuki?
13 Ngeenge Jehova okwa hanauna po onghalelo ei yoinima ihe li pauyuki tai pangelwa kuSatana, ota ka eta po ounyuni mupe ukumwifi. Otau ka pangelwa kOuhamba waKalunga womeulu oo Jesus kwa li a honga ovashikuli vaye va ilikane shi na sha nao. Oukolokoshi nokuhenouyuki otai ka pingenwa po kouyuki, nokungaho eilikano eli tali ti: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu” ota li ka nyamukulwa pauyadi. — Mateus 6:10.
14 Ombibeli oya xunganeka shi na sha nepangelo olo li shii okulineekelwa, olo ovanamitima diwa aveshe va teelela nodjuulufi. Opo nee Epsalme 145:16 otali ka wanifwa pauyadi olo tali ti: “[Jehova Kalunga] oto kamutulula eke loye ndee to palula oinamwenyo aishe kohokwe yoye.” Jesaja 32:1 ota ti: “Tala ohamba [Jesus Kristus i li meulu] otai ka pangela pauyuki, nomalenga [ovakaleli po vaKristus vokombada yedu] otaa ka tokola etokolo la yuka.” Jesaja 9:6 okwa xunganeka shi na sha nOhamba Jesus Kristus a ti: “Epangelo laye tali ningi linene, nombili itai xulu po okolukalwapangelo laDavid nomouhamba waye, opo Ye e u kanghameke noku u pameka netokolo nouyuki okefiku eli nofiyo alushe. Ouladi waKalunga, Omwene womatanga ovakwaita otau ke shi ninga.” Mbela ou liwete nomesho eitavelo u li mounyuni mupe, koshi yepangelo liyuki?
15. Jehova ota ka ningila shike ovanhu mounyuni mupe?
15 Mounyuni mupe waKalunga itamu ka popiwa vali eendjovo odo di li mOmuudifi 4:1, tadi ti: “Ame nda tala ehepeko alishe tali ningwa koshi yetango, ndee tala, opa li omahodi ovahepekwa, ndelenee vo ve he na nande omuhekeleki. Ndele kombinga yovahepeki opa li eenghonopangelo, ndelenee venya va li ve he [nomuhekeleki].” Doshili, itatu dulu lela okudiladila nghee ounyuni mupe wouyuki tau ka kala ukumwifi molwaashi omadiladilo etu inaa wanenena. Owii itau ka kala po vali, ndele ponhele yaasho ovanhu otava ka kala tava longo oilonga iwa efiku keshe. Jehova ota ka yukifa oinima aishe note ke shi ninga monghedi ikumwifi neenghono. Inashi yeleka tuu eshi Jehova Kalunga a nwefa mo omuyapostoli Petrus a shange ta ti: “Paudaneko laye fye hatu teelele eulu lipe nedu lipe omo tamu ka kala ouyuki”! — 2 Petrus 3:13.
16. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya “eulu lipe” ola dikwa po nale nosho yo kutya ‘edu lipe’ otali longekidwa kunena?
16 “Eulu lipe” olo tali faneke epangelo laKalunga lomeulu mewiliko laKristus ola dikwa po nale. Ovo tava ka kala ekanghameno ‘ledu lipe,’ olo tali faneke oulikumwe mupe wovanamitima diwa ovo tava ka kala kombada yedu, otava ongelwa momafiku aa axuuninwa. Ovanhu ovo ove li omamiliyona aheyali lwaapo, nove li moilongo 235 lwaapo nomomaongalo 100 000. Ovanhu ovo ove lihonga shi na sha neendjila daJehova douyuki, noshidjemo otava hafele oukumwe wa kanghamena kohole yopaKriste mounyuni aushe. Oukumwe wavo wa kola owa shiivika nawa mondjokonona younyuni, oukumwe oo uhe niwe nandenande kovapangelwa vaSatana. Ohole nosho yo oukumwe wa tya ngaho oi li euliko lefimbo likumwifi olo tali ke uya mounyuni mupe waKalunga oo tau ka pangelwa pauyuki. — Jesaja 2:2-4; Johannes 13:34, 35; Ovakolossi 3:14.
Omaponokelo aSatana otaa ka ponya
17. Omolwashike Satana ta ka ponya eshi ta ka ponokela oshiwana shaJehova lwaxuuninwa?
17 Mafiku Satana novashikuli vaye otava ka ponokela ovalongeli vaJehova nelalakano loku va hanauna po. (Hesekiel 38:14-23) Osho otashi ka kala oshitukulwa ‘shoudjuu munene’ oo wa popiwa kuJesus kutya “inau kala ko okehovelo lounyuni fiyo opaife, ndele ngaashi itau uya vali.” (Mateus 24:21) Mbela omaponokelo aSatana otaa ka pondola ngoo? Hasho nandenande. Eendjovo daKalunga otadi tu shilipaleke tadi ti: “Omwene oku hole ouyuki, novadiinini vaye ite va efa nande. Ovalunde otava nyonaunwa po fiyo alushe, nodikwa yavo otai kombololwa po sheke. Ovayuki, vo otava ka fyuulula [edu, OB-1986] ndee tava kala mo alushe.” — Epsalme 37:28, 29.
18. (a) Kalunga ote ke linyenga ngahelipi eshi Satana ta ka ponokela oshiwana shaye? (b) Ouwa ulipi twa mona eshi twa konakona ouyelele wopaMbibeli u na sha nanghee Jehova ta ka yukifa oinima kombada yedu?
18 Jehova ita ka efa nandenande ovapiya vaye va hanaunwe po kuSatana nongudu yaye. Jehova okwa xunganeka okupitila muSakaria a ti: “Ou te mu kumu, ota kumu ondada yeisho [lange, NW].” (Sakaria 2:8) Eponokelo olo otali ka kala la fa omunhu ta tu nomumwe kondada yeisho laJehova. Jehova ota ka katuka onghatu meendelelo opo a hanaune po ovo tave tu kumu. Ovapiya vaJehova ove holafane, ove na oukumwe nombili nohava dulika komapangelo ve dule ovanhu aveshe. Onghee hano, omaponokelo oo tava ka ponokelwa nao kae li pauyuki. ‘Omuholi wouyuki’ a shiya ko ite ke lididimikila onghalo ya tya ngaho. Eshi Kalunga ta ka katuka onghatu omolwoshiwana shaye ota ka hanauna po filufilu ovatondi vasho, notapa ka kala ouyuki nota ka xupifa ovo have mu longele e li Kalunga aeke kashili. Inatu teelela tuu oiningwanima ikumwifi noitunhula oyo tai ka ningwa mafiku! — Omayeletumbulo 2:21, 22.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omolwashike okuhenouyuki kwa hapupala neenghono?
• Ongahelipi Jehova ta ka xulifa po okuhenouyuki kombada yedu?
• Oshike she ku kuma komutima eshi wa konakona shi na sha nanghee Jehova ta ka yukifa oinima kombada yedu?
[Efano pepandja 15]
Owii owa li wa hapupala ofimbo Eyelu lopefimbo laNoa inali uya nowa hapupala neenghono ‘momafiku aa axuuninwa’
[Efano pepandja 16]
Mounyuni mupe waKalunga, ouyuki otau ka pingena po oukolokoshi