Ovadali, tekuleni ounona veni pahole
“Ashishe nashi longwe mohole.” — 1 OVAKORINTO 16:14.
1. Ovadali ohava kala ve udite ngahelipi pokudalwa kwokaana?
OVADALI vahapu otava dimine kutya okudalwa kwokaana oku li oshiningwanima shimwe shomoiningwanima ihafifa neenghono monghalamwenyo. Omudalakadi umwe wedina Aleah okwa ti: “Eshi tete nda tala kokamonakadona kange opo ka dalwa okwa li sha hafifa nge neenghono. Okwa li handi diladila kutya inandi mona nale okaana ka wa ka fa aka.” Ndele oshiningwanima sha tya ngaho shihafifa otashi dulu yo okweetela ovadali oisho. Omushamane waAleah okwa ti: “Okwa li handi lipula unene ngeenge ohandi dulu ngoo okutekula okamonakadona kange ka ka dule okupondola omayeleko omonghalamwenyo.” Ovadali vahapu ove na omalipulo a tya ngaho, nova mona kutya ova pumbwa okutekula ovana vavo pahole. Ndele ovadali Ovakriste ovo va hala okutekula ovana vavo pahole otava ka shakeneka omashongo. Amwe omuo oelipi mbela?
2. Ovadali ova taalela omashongo elipi?
2 Paife otu li filufilu komuxundalili wonghalelo ei yoinima. Ngaashi sha xunganekwa, ovanhu vahapu mounyuni kave na ohole. Momaukwaneumbo amwe namo omu na ovo ‘vehe nohole vehe shii kupandula, vehe neitavelo, ovahenalidiliko, novakwanyanya.’ (2 Timoteus 3:1-5) Okukala alushe pamwe novanhu ovo ve na oikala ya tya ngaho otaku dulu okunwefa mo onghedi omo oilyo yomaukwaneumbo opaKriste hai ungaunga noilyo ikwao. Kakele kaasho, ovadali otava kondjo neamo olo va fyuulula lokuhakala nelipangelo, okupopya oitya tai yahameke oyo va li inava diladila nosho yo okuhalongifa eendunge dokuyoolola peemhito dimwe. — Ovaroma 3:23; Jakob 3:2, 8, 9.
3. Ongahelipi ovadali tava dulu okutekula ounona vavo va kale va hafa?
3 Nonande ovadali ova taalela omashongo a tya ngaho, otava dulu okutekula ounona vavo va kale va hafa nove hole Kalunga. Ongahelipi tava dulu oku shi ninga? Omokudulika kekumaido lOmbibeli olo tali ti: “Ashishe nashi longwe mohole.” (1 Ovakorinto 16:14) Ohole “oyo oshimangifo sha wana shoku mu manga kumwe.” (Ovakolossi 3:14) Natu konakoneni omaukwatya atatu ohole oo omuyapostoli Paulus a hokolola monhumwafo yaye yotete oyo a li a shangela Ovakorinto noku ka kundafana eenghedi donhumba dokondadalunde di na sha nanghee ovadali tava dulu okutula moilonga oukwatya oo ngeenge tava tekula ovana vavo. — 1 Ovakorinto 13:4-8.
Ovadali ova pumbwa okukala ovananheni
4. Omolwashike ovadali va pumbwa okukala ovananheni?
4 Paulus okwa shanga a ti: “Ohole i noutalanheni.” (1 Ovakorinto 13:4) Outumbulilo wOshigreka oo wa tolokwa ‘outalanheni’ otau yandje eityo lokukala nelidiiniko nosho yo okuhahanduka diva. Omolwashike ovadali va pumbwa okukala ovananheni? Nopehe na omalimbililo, ovadali vahapu otava dulu okudiladila omatomheno mahapu kutya omolwashike. Natu ka konakoneni oihopaenenwa inini. Ounona luhapu ohava pula lwoikando va pewe ile va ningilwe osho va hala. Nonande ovadali ova anye filufilu, okaana ohaka twikile ashike nokupula osho ka hala lwoikando noikando, ke na elineekelo kutya ovadali vako otava ka dimina. Ovanyasha otashi dulika va yandje omatomheno mahapu kutya omolwashike va hala okupewa epitikilo va ninge oshinima shonhumba osho ovadali ve shii kutya kashi li pandunge. (Omayeletumbulo 22:15) Ngaashi ovanhu aveshe hava ningi, ounona navo ohava kala ve na eamo lokweendulula amwe omomapuko oo va li va ninga. — Epsalme 130:3.
5. Oshike tashi dulu okukwafela ovadali va kale ovananheni?
5 Oshike tashi dulu okukwafela ovadali va ungaunge nonheni nosho yo nelidiiniko novana vavo? Ohamba Salomo oya shanga ya ti: “Eendunge domunhu tadi mu pe outalonheni.” (Omayeletumbulo 19:11) Ovadali otava dulu okushiiva nawa elihumbato lokaana kavo ngeenge ova dimbuluka kutya navo ova li hava ‘popi ngaashi okaana, nohava shipununa ngaashi okaana nohava diladila ngaashi okaana.’ (1 Ovakorinto 13:11) Ovadali, mbela otamu dimbuluka ngoo eshi nanye kwa li hamu kenyananeke ovadali veni, tamu va pula ve mu ningile osho mwa hala nonande kashi li pandunge? Eshi mwa li ovanyasha veedula omulongo nasha, mbela ka kwa li hamu diladila omafimbo amwe kutya ovadali veni ihava kala nande ve udite ko omaliudo eni ile omaupyakadi eni? Ngeenge osho, otashi mu kwafele mu ude ko kutya omolwashike ounona veni have li humbata monghedi omo have shi ningi nonokutya omolwashike mwa pumbwa okukala ovalidiiniki nokukala nonheni alushe eshi tamu va dimbulukifa omatokolo eni. (Ovakolossi 4:6) Oshididilikwedi eshi Jehova a li a lombwela ovadali Ovaisrael va ‘findile’ eemhango daye movana vavo. (Deuteronomion 6:6, 7) Oshitya shOshiheberi osho sha tolokwa “findila” otashi ti “okweendulula,” “okupopya lwoikando noikando,” nosho yo “okudivilika.” Osho otashi ulike kutya omafimbo amwe ovadali ove na okweendulula lwoikando ihapu opo okaana ka tule moilonga eemhango daKalunga. Sha faafana, okupopya hatu endulula okwa pumbiwa opo tu honge ounona oilihongomwa imwe i lili yomonghalamwenyo.
6. Omolwashike omudali omunanheni iha efa ounona va ninge oinima oyo inai hokiwa kuKalunga?
6 Omudali omunanheni iha efa ounona va ninge oinima oyo inai hokiwa kuKalunga. Eendjovo daKalunga otadi londwele tadi ti: “Omumati e he noutekuduliko ta fifohoni ina.” Opo osho shiha ningwe, ovelishe oyo tuu oyo otai ti: “Oshimwati nehanyeno tali yandje komunhu eendunge.” (Omayeletumbulo 29:15) Omafimbo amwe ounona otashi dulika va kale ve udite kutya ovadali vavo kave na oufemba woku va pukulula. Ndelenee omaukwaneumbo opaKriste kae na okuwilikwa paudemokoli, omo ounona hava hoolola ngeno nghee ve na okupangelwa kovadali vavo. Ponhele yaasho, Jehova oo e li Omutwe womaukwaneumbo aeshe oye a pa ovadali eenghonopangelo dokutekula ovana vavo noku va pa outekuduliko pahole. (1 Ovakorinto 11:3; Ovaefeso 3:15; 6:1-4) Outekuduliko owa pambafana noukwatya wohole oo wa popiwa kuPaulus oo hatu ka kundafana paife.
Nghee ounona ve na okupewa outekuduliko wopahole
7. Omolwashike ovadali ovanalukeno ve na okupa ovana vavo outekuduliko, noshike sha kwatelwa mo moutekuduliko wa tya ngaho?
7 Paulus okwa shanga a ti: “Ohole i nolukeno.” (1 Ovakorinto 13:4) Ovadali ovo ve na olukeno ohava tekula ovana vavo pahole nopehe na okulundulula omifikamhango odo va tula po. Mokuninga ngaho, otava hopaenene Jehova. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Osheshi ou e holike kOmwene, ota handukilwa [“pewa outekuduliko,” NW] kuye.” Didilika kutya oludi loutekuduliko oo wa popiwa movelishe oyo itau ulike ashike kokuhandukila ounona. Otau ulike kokutekula nokuhonga. Elalakano loutekuduliko wa tya ngaho olashike? Paulus okwa ti: “Otali imikile ava va tekulwa kulo oshiimati shombili oshomouyuki.” (Ovaheberi 12:6, 11) Ngeenge ovadali ovanalukeno ova hongo ovana vavo metwokumwe nehalo laKalunga, otave va kwafele va ka kale ovanambili novayuki ngeenge va kulu. Ngeenge ounona ova tambula ko “outekuduliko wOmwene,” otava ka mona ounongo, eshiivo neendunge oyo i li omamona e na ondilo e dule oshisiliveli noshingoli. — Omayeletumbulo 3:11-18.
8. Oshike hashi ningwa po luhapu ngeenge ovadali ova dopa okupa ovana vavo outekuduliko?
8 Ngeenge ovadali ova dopa okupa ovana vavo outekuduliko, otava ulike kutya kave na olukeno. Jehova okwa nwefa mo Salomo a shange eendjovo edi tadi ti: “Ou e nonghenda noshitetati, ye ha tondo omona waye. Ndelenee ou e mu hole, ote mu hanyene.” (Omayeletumbulo 13:24) Luhapu ounona ovo ihava pewa outekuduliko pandjikilile ohava kala ve lihole vovene noihava kala va hafa. Mepingafano naasho, ounona ovo ve na ovadali ovanalukeno ndele ove va tulila po omangabeko a kwata moiti, ohava pondola nawa keefikola, ove na ekwatafano liwa navamwe nohava kala va hafa. Ovadali ovanalukeno ovo hava pe ovana vavo outekuduliko otava ulike shili kutya ove va hole.
9. Ovadali Ovakriste ove na okuhonga ovana vavo shike, nounona ove na okutala ko ngahelipi oiteelelwa oyo?
9 Okupa ounona outekuduliko monghedi yolukeno noyopahole osha kwatela mo shike? Ovadali ova pumbwa okukundafana kondadalunde novana vavo kutya oshike va hala va ninge. Pashihopaenenwa, ounona ovo ve na ovadali Ovakriste ohava hongwa okudja kouhanana wavo omafinamhango Ombibeli opehovelo nosho yo okukufa ombinga momalipyakidilo e lili noku lili e na sha nelongelokalunga lashili. (Exodus 20:12-17; Mateus 22:37-40; 28:19; Ovaheberi 10:24, 25) Ounona ova pumbwa okushiiva kutya oiteelelwa oyo ihai lunduluka.
10, 11. Omolwashike ovadali va pumbwa okutambula ko omaindilo ounona vavo ngeenge tava tula po eemhango domeumbo?
10 Omafimbo amwe ovadali otashi dulika va kundafane novana vavo ngeenge tava toto po eemhango domeumbo. Ngeenge ovanyasha ova kufa ombinga meenghundafana di na sha neemhango domeumbo otashi dulika va ka dulike kudo. Pashihopaenenwa, ngeenge ovadali otava tula po efimbo olo ounona ve na okwaalukila keumbo ngeenge ve na apa va ile, ove na okutula po ovili yokondadalunde. Ile otashi dulika va efe ounona ovo va hoolole ovili oyo ve na okukala va alukila keumbo nokuyandja omatomheno kutya omolwashike va hoolola efimbo olo. Opo nee ovadali otava dulu okutula po efimbo olo va hala ovana vavo va kale hava alukile keumbo nokuyelifa kutya omolwashike ve wete efimbo olo olo tali wapalele. Ovadali ove na okuninga po shike ngeenge ova kala itava tu kumwe nounona moshinima osho? Peemhito dimwe ovadali otava dulu okweefa ounona va ninge osho va hala ngeenge itashi nyono omafinamhango Ombibeli. Mbela osho osha hala okutya ovadali itava longifa vali eenghonopangelo davo?
11 Opo tu mone enyamukulo kepulo olo, natu konakoneni onghedi omo Jehova a li a longifa eenghonopangelo daye pahole eshi a li ta ungaunga naLot noukwaneumbo waye. Konima eshi ovaengeli va pitifa mo Lot noukwaneumbo waye muSodom, ova li ve va lombwela va ti: “Djei po onhapo keemhunda mu ha nyonaunwe po.” Lot okwa li a nyamukula a ti: “Akutu Omwene wange,” ndele ta ningi eetepo limwe a ti: “Tala, oshilando osho shi li popepi ndi shiive okufika mo, nosho shinini. Pe nge ndi ye mo.” Jehova okwa li e mu nyamukula ngahelipi? Okwa ti: “Tala, moshinima eshi yo ohandi ku itavelele.” (Genesis 19:17-22) Mbela Jehova ka li a longifa eenghonopangelo daye? Okwa li e di longifa ndele okwa li a pwilikina keindilo laLot nokwa li a hoolola oku mu ulikila natango olukeno moshinima osho. Ngeenge ou li omudali, mbela omafimbo amwe oho tambula ko omaindilo ounona voye ngeenge to tula po eemhango domeumbo?
12. Oshike tashi kwafele okaana ka kale ke udite ka amenwa?
12 Ounona inava pumbwa ashike okushiiva eemhango ndele ova pumbwa yo okushiiva ehandukilo olo tava ka pewa ngeenge ova kala inava dulika keemhango odo. Ngeenge ovadali ova kundafana novana shi na sha nehandukilo olo tava ka pewa ngeenge ova kala inava dulika keemhango odo nove shi udite ko nawa, opo nee eemhango odi na okutulwa moilonga. Ngeenge ovadali ova kala tava londwele ovana vavo shi na sha nehandukilo olo va wana okupewa ndele itave shi ningi, kungaho otava ulike kutya kave va hole. Ombibeli otai ti: “Shaashi etokolo loshilonga shii itali endelele, onghee omutima wovana vovanhu u yadi okulonga owii.” (Omuudifi 8:11) Omudali oku na okuhenuka okuhandukila okaana kaye moipafi yavamwe ile mokati kounona vakwao opo kaha fye ohoni. Ndele ounona ohava kala ve udite va amenwa nohava fimaneke ovadali vavo nokukala ve va hole ngeenge ove shii kutya ovadali ohava wanifa po eendjovo davo nonande otashi va pula va handukile ounona vavo. — Mateus 5:37.
13, 14. Ongahelipi ovadali tava dulu okuhopaenena Jehova ngeenge tava tekula ovana vavo?
13 Ngeenge okaana taka pewa ehandukilo lopahole nali kale le ka yeleka. Omukainhu umwe wedina Pam okwa ti: “Ounona vetu vavali ova li ve na eemhumbwe da yoolokafana ngeenge tashi uya pokupewa outekuduliko. Outekuduliko oo wa li tau wapalele kamwe kawa li tau wapalele kakwao.” Omushamane waye Larry okwa hokolola a ti: “Okamonakadona ketu koshiveli oka li ka tokola okuninga osho ka hala nokwa li haka dulika ashike koutekuduliko oo wa kwata moiti. Ndele okamonakadona ketu kokanghelo okwa li haka dulika kepukululo keshe olo hatu ka pe noka li haka dulika nokuli nongeenge we ka hanyena nomesho.” Ovadali ovanahole ohava kendabala okutala kutya outekuduliko ulipi tau wapalele okaana keshe.
14 Jehova okwa tulila po ovadali oshihopaenenwa moshinima osho, molwaashi oku shii omaukwatya mawa nosho yo omaunghundi omupiya waye keshe. (Ovaheberi 4:13) Ngeenge Jehova te tu handukile ohe tu handukile pandjele noihe tu efa tu kale ookakombolilifa. Ponhele yaasho, Jehova ohe tu pe alushe outekuduliko u li ‘pandjele.’ (Jeremia 30:11) Ovadali, mbela omu shii omaukwatya mawa nosho yo omaunghundi ovana veni? Mbela oto dulu okulongifa eshiivo olo monghedi tai pondola noyopahole opo u tekule ovana voye? Ngeenge osho, oto ulike kutya ou hole ovana voye.
Ladipika ovana voye va kale hava popi oshili ngeenge tamu kundafana
15, 16. Ongahelipi ovadali tava dulu okuladipika ovana vavo va kale hava popi oshili, nonghedi ilipi ovadali Ovakriste va mona kutya otai pondola moshinima osho?
15 Oukwatya umwe wohole oyoo kutya “ihai nyakukilwa osho inashi yuka, ndele ohai nyakukilwa pamwe noshili.” (1 Ovakorinto 13:6) Ongahelipi ovadali tava dulu okutekula ovana vavo va kale ve hole osho shiwa noshi li paushili? Ovadali ove na okukatuka onghatu ya fimanenena va ladipike ovana vavo va kale hava popi omaliudo avo oshili nokuli nonande osho tava ka popya otashi ke va nyemateka. Nomolwaasho ovadali hava kala va hafa ngeenge ounona vavo tava popi omadiladilo nomaliudo avo metwokumwe nomifikamhango daKalunga douyuki. Ndele omafimbo amwe eendjovo odo okaana taka popi tadi di komutima otashi dulika di holole kutya oke na eamo lokulonga owii. (Genesis 8:21) Mbela ovadali ove na okulinyenga ngahelipi? Ovadali otashi dulika tete va kale neamo lokupukulula okaana meendelelo eshi ka holola omaliudo a tya ngaho. Ndele ngeenge ovadali ova katuka monghedi ya tya ngaho, ounona otashi dulika ve lihonge diva okupopya ashike oinima oyo tava diladila kutya ovadali vavo oyo va hala okuuda. Ounona ove na okupukululwa meendelelo ngeenge otava popi novadali vavo nopehe na efimaneko, ndele ope na eyooloko pokati kokuhonga okaana nghee ke na okupopya nefimaneko nosho yo oku ka tokolela osho ke na okupopya.
16 Ongahelipi ovadali tava dulu okuladipika ounona va kale hava popi oshili? Aleah oo a tumbulwa metetekelo okwa ti: “Ngeenge ounona vetu ve tu lombwela sha tashi nyemateke, ihatu handuka diva, opo va kale va manguluka okupopya oshili.” Omudali umwe wedina Tom okwa ti: “Ohatu ladipike okamonakadona ketu ka popye omadiladilo ako nokuli nonande ita ka tu kumwe nomaetepo etu. Otwa li tu shii kutya ngeenge otwa kala hatu mu kwata melaka eshi ta popi omaliudo aye noku mu fininika a ninge osho twa hala ota ka kala a kenyanana noite ke tu lombwela vali osho e udite lela. Kakele kaasho, okupwilikina kuye otashi mu tu omukumo a kale yo ha pwilikine kufye.” Doshili, ounona ove na okudulika kovadali vavo. (Omayeletumbulo 6:20) Okupopya nemanguluko ohashi pe ovadali omhito yokukwafela ovana vavo va kulike oukwatya wokutomhafana. Vincent, xe youkadona vane, okwa ti: “Luhapu ohatu kundafana shi na sha nomauwa nosho yo omawii oo taa dulu okweetifwa konghalo yonhumba opo ounona vetu va mone kutya oshinima shilipi tashi ke va etela ouwa. Osho oshe va kwafela va kulike oukwatya wokudula okudiladila.” — Omayeletumbulo 1:1-4.
17. Ovadali otava dulu okukala noushili ulipi?
17 Oshoshili kutya ovadali itava dulu okutula moilonga monghedi ya wanenena omayele Ombibeli e na sha nokutekula ounona. Ndele nande ongaho, oto dulu okukala noushili kutya ounona voye otava ka pandula nomutima aushe eenghendabala doye doku va tekula nonheni, nolukeno nosho yo pahole. Jehova ote ke ku nangeka yo noupuna mokuninga eenghendabala da tya ngaho. (Omayeletumbulo 3:33) Ovadali aveshe Ovakriste ohava ningi eenghendabala da tya ngaho molwaashi ova hala ovana vavo va kale ve hole Jehova ngaashi vo ve mu hole. Ongahelipi ovadali tava dulu okuhanga elalakano liwa la tya ngaho? Oshitukulwa tashi landula otashi ka kundafana eenghedi dimwe dokondadalunde omo tava dulu oku shi ninga.
Oto dimbuluka?
• Ongahelipi okukala neendunge dokuyoolola tashi kwafele omudali a kale omunanheni?
• Olukeno noutekuduliko oya pambafana ngahelipi?
• Omolwashike okupopya oshili kwa fimanenena pokati kovadali nounona?
[Omafano pepandja 25]
Ovadali, mbela otamu dimbuluka kutya eshi mwa li ounona omwa li ngahelipi?
[Efano pepandja 26]
Mbela oho ladipike ounona voye va kale hava popi oshili nova manguluka ngeenge tamu kundafana navo?