Nghee ovalihomboli tava dulu okukala va hafa mohombo yavo
“Eumbo tali dikwa nomayele, ndee tali pamekwa neendunge [dokuyoolola, NW].” — OMAYEL. 24:3.
1. Kalunga okwa li a ulika ngahelipi ounongo waye shi na sha nomunhu wotete?
TATE yetu yomeulu omunaendunge oku shii osho tashi tu wapalele. Pashihopaenenwa, Kalunga okwa mona kutya opo a wanife po elalakano laYe, “ke shiwa omunhu a kale aeke” moshikunino shaEden. Oshitukulwa sha fimana shi na sha nelalakano olo oshosho kutya ovalihomboli va dale ounona nova ‘yadife edu.’ — Gen. 1:28; 2:18.
2. Jehova okwa li a ninga elongekido lilipi omolwouwa wovanhu?
2 Jehova okwa ti: “Ame ohandi ke mu ningila ekwafo tali mu wapalele.” Opo nee Jehova okwa li a kofifa omulumenhu wotete a wanenena eemhofi didjuu, ndele ta kufa mo olupati laye limwe nokwe li ma omukainhu. Eshi Jehova a twala omukainhu a wanenena, Eva, kuAdam, Adam okwa ti: “Eshi ekipa lomomakipa ange nonhumba [yomonhumba] yange. Ye e nokulukwa omukainhu-omulumenhu, osheshi ye a kufwa . . . momulumenhu.” Eva okwa li shili ekwafo tali wapalele kuAdam. Ndele nonande Adam naEva ova li va wanenena nova shitwa oshifeka shaKalunga, keshe umwe womuvo okwa li e na omaukwatya aye onhumba e likalekelwa. Kungaho, Jehova oye a li a hombolifa ovalihomboli votete. Adam naEva ova li va tambula ko nehalo liwa elongekido laKalunga li na sha nohombo olo la li tali ke va kwafela mohombo yavo. — Gen. 1:27; 2:21-23.
3. Ovanhu vahapu ohava tale ko ngahelipi oshali yohombo, nosha etifa omapulo elipi?
3 Shi nyikifa oluhodi, kunena ovanhu keshe pamwe ove na omhepo younashibofa. Ovanhu vahapu ohava sheke ohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga, hava ti kutya oi li oshinima shonghuluyonale nohai etifa enyemato ile eenhamanana. Ovanhu vahapu ovo hava hombola, luhapu ohava hengafana. Ounona otashi dulika ihava ulikilwa ohole, novadali vahapu otashi dulika hava longifa ounona vavo opo va etife po eenghalo donhumba omolwouwa wavo vene. Ovadali vahapu ihava tifuka opo va kaleke po ombili noukumwe moukwaneumbo. Omaupyakadi a tya ngaho ohaa etifwa komhepo younashibofa ndele Kalunga haye haa etifa. (2 Tim. 3:3) Ndele mbela ongahelipi ovalihomboli tava dulu okukala va hafa meehombo davo momafimbo aa madjuu? Okudulika kewiliko laJehova ohaku kwafele ngahelipi ovalihomboli va pondole omaupyakadi oo taa dulu okuteya po eehombo? Oshike hatu dulu okulihonga moihopaenenwa yokunena yovanhu ovo ve na ehafo meehombo davo?
Kala ho dulika filufilu kewiliko laJehova
4. (a) Paulus okwa li a yandja omayele elipi e na sha nohombo? (b) Ovakriste ovo hava dulika ohava tula ngahelipi moilonga omayele aPaulus?
4 Omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo a yandje omayele kovafiyekadi kutya ngeenge ova hala okuhombolwa, ove na oku shi ninga “ashike mOmwene.” (1 Kor. 7:39, NW) Oshinima osho kasha li shipe kOvakriste ovo va li koshi yOmhango, molwaashi Omhango yaKalunga oya li ya popya sha yela kutya kava li ve na ‘okuhombola novanhu vomoiwana’ yovapaani oyo ya li ye va dingilila. Jehova okwa li yo a yelifa nghee sha nyika oshiponga okudina omifikamhango odo, a ti: “Osheshi [omunhu oo ehe fi Omuisrael] ote ke liteekifa omona woye omumati kuame, opo va longele ookalunga vamwe, nehandu lOmwene tali mu xwamene ndee Ye ote mu halakanifa po diva.” (Deut. 7:3, 4, yelekanifa NW.) Jehova okwa teelela ovapiya vaye vokunena va ninge ngahelipi ngeenge tava kongo ookaume kopahombo? Osha yela kutya omupiya waKalunga oku na okukonga kaume kopahombo oo e li “mOmwene,” sha hala okutya, omulongelikalunga mukwao oo e liyapulila Kalunga nokwa ninginifwa. Oshi li pandunge okudulika kewiliko laKalunga li na sha nokukonga kaume kopahombo.
5. Jehova nosho yo Ovakriste ovo va hombola ohava tale ko ngahelipi eano lohombo?
5 Okuninga eano lohombo oshinima shiyapuki koshipala shaKalunga. Jesus Omona waKalunga okwa li a popya kombinga yohombo yotete a ti: “Osho Kalunga e shi tula kumwe, inashi kufwa kumwe komunhu.” (Mat. 19:6) Omupsalme okwe tu dimbulukifa nghee sha kwata moiti okuninga eano ile eudaneko lonhumba, a ti: “Etela Kalunga olupandu, olo tuu eyambo loye, ou wOkombadambada u mu wanifile omaudaneko oye.” (Eps. 50:14) Nonande ovalikongi ohava kala va hafa neenghono fiku tava hombola, eano olo hava ningi efiku olo ola kwata moiti nola kwatela mo oinakuwanifwa. — Deut. 23:21.
6. Oshike hatu dulu okulihonga moshihopaenenwa shaJefta?
6 Diladila shi na sha noshinima shaJefta, oo a li omutokolipangeli muIsrael mefelemudo eti-12 K.O.P. Okwa li a udanekela Jehova a ti: “Ove ngenge to yandje meke lange ovana vaAmmon, opo nee keshe ou ta piti mo monhu yeumbo, ame ngenge handi aluka nombili kovana vaAmmoni, ta ka ninga wOmwene, ndele ame ohandi ke mu yamba exwikiloyambo.” Eshi Jefta a li a mona kutya omonakadona waye, ewifa, oye a li e uya oku mu shakeneka eshi a alukila keumbo kuMispa, mbela okwa li a kendabala okuteya eudaneko olo a li a udanekela Jehova? Hasho nandenande. Jefta okwa ti: “Osheshi ame nda makulila Omwene okanya kange, ndele ihandi dulu okulialula.” (Ovatok. 11:30, 31, 35) Jefta okwa li a wanifa po eudaneko olo a li a udanekela Jehova, nonande osho okwa li tashi ke mu ningifa a kale ehe na ovatekulu ovo tava ka twikila okulongifa edina laye. Nonande eudaneko laJefta ola yooloka ko keano olo hali ningwa ngeenge ovanhu tava hombola, ovashamane novakulukadi Ovakriste otava dulu okulihonga koshihopaenenwa shaye shiwa shi na sha nokukala ovadiinini keano lavo lohombo.
Oshike hashi kwafele ovalihomboli va pondole mohombo?
7. Ovalihomboli ovo opo va hombola ove na okuninga omalunduluko elipi?
7 Ovalihomboli vahapu ohava dimbuluka nehafo eshi va li tava endelafana. Osha li oshinima shihafifa eshi va li tave lishiiva nawa fimbo inava hombola. Ekwatafano lavo ola enda tali kolo momukokomoko wokweendelafana kwavo. Ndele nonande ovalihomboli ova li va endelafana oule wefimbo lile fimbo inava hombola ile va hombola ashike nopehe na okweendelafana konima eshi va kongelwa ookaume kopahombo kuvamwe, ngeenge va hombola ove na okuninga omalunduluko. Omushamane umwe okwa ti: “Eshi opo twa hombola okwa li tu na oupyakadi munene molwaashi otwa li hatu ningi oinima natango twa fa inatu hombola. Oule wefimbo, osha li shidjuu okukaleka po ondjele shi na sha nekwatafano letu nookaume ketu nosho yo novapambele vetu.” Omushamane umwe vali oo a kala a hombola oule womido 30, okwa li a didilika okudja eshi a hombola kutya opo a kale e na ondjele mohombo yaye okwa li e na okukala a dimina “momadiladilo kutya paife ove li vavali.” Fimbo ina tambula ko eshivo lonhumba ile ina ninga oshilaye navamwe, oha ka kundafana tete nomukulukadi waye opo nee ta tokola she likolelela komaetepo avo. Ndele nande ongaho, onghalo ya tya ngaho otai pula omunhu a kale ha tifuka. — Omayel. 13:10.
8, 9. (a) Omolwashike sha fimana kovalihomboli okukala hava kundafana? (b) Omoinima ilipi ovalihomboli tava dulu okukala hava tifuka, nomolwashike?
8 Omafimbo amwe, ohombo ohai hanganifa ovanhu vavali ovo va dja momaputuko a yoolokafana. Monghalo ya tya ngaho, ovalihomboli ova pumbwa okukala hava kundafana va manguluka. Ndele nande ongaho, eenghedi dokukundafana oda yoolokafana. Ngeenge omunhu okwa kala ha tale nghee kaume kaye kopahombo ha kundafana novapambele vaye, otashi dulu oku mu kwafela a kale e shii nawa kutya kaume kaye kopahombo oha kundafana monghedi ya tya ngahelipi. Omafimbo amwe, eendjovo odo da popiwa hado ashike hadi holola kutya omunhu oku udite ngahelipi, ndele ohashi hololwa yo monghedi omo ta popi. Omunhu ota dulu yo okumona kutya kaume kaye kopahombo oku udite ngahelipi nonande ina popya oinima ihapu. (Omayel. 16:24; Kol. 4:6) Ovalihomboli ova pumbwa filufilu okukala ve na eendunge dokuyoolola opo va kale va hafa. — Lesha Omayeletumbulo 24:3, NW.
9 Ovalihomboli vahapu ova mona kutya osha fimana okukala hava tifuka ngeenge tashi uya pokuninga oinima oyo ve hole nosho yo okuhoolola omalihafifo. Fimbo inamu hombola otashi dulika kaume koye kopahombo a li ha longifa efimbo lihapu momaudano ile momalihafifo amwe. Mbela paife okwa pumbwa okuninga omalunduluko onhumba? (1 Tim. 4:8) Omunhu ota dulu okulipula epulo la fa olo ngeenge tashi uya pokutalela po ovapambele. Ovalihomboli ova pumbwa efimbo la wana opo va dule okuninga oinima yopamhepo pamwe nosho yo oinima imwe i lili. — Mat. 6:33.
10. Ongahelipi okutifuka haku xumifa komesho ekwatafano liwa pokati kovadali nosho yo ovana vavo ovo va hombola ile va hombolwa?
10 Ngeenge omulumenhu ta hombola, oha fiye po xe naina, naasho otashi dulu yo okupopiwa shi na sha nomukainhu. (Lesha Genesis 2:24.) Ndele nande ongaho, natango ove na okukala hava dulika koshipango shaKalunga shokufimaneka ovadali vavo. Onghee hano, nonande ovanhu ova hombola, otava dulu natango okutalela po ovadali vavo ile ovapambele vavo vamwe. Omushamane umwe oo a hombola oule womido 25, okwa ti: “Omafimbo amwe, ohashi kala shidjuu okuwanifa po omahalo neemhumbwe di lili noku lili dakaume kange kopahombo, dovadali, dovamwameme nosho yo dovapambele vakaume kange kopahombo. Onda li nda pondola okuninga etokolo li li pandunge li na sha naasho eshi nda tula moilonga eendjovo odo di li muGenesis 2:24. Nonande omunhu okwa hombola ile a hombolwa, natango oku na oshinakuwanifwa shokukwafela ovapambele vaye, ndele eendjovo odo oda kwafela nge ndi mone kutya ondi na okuwanifa po tete eemhumbwe dakaume kange kopahombo.” Sha faafana, ovadali Ovakriste hava tifuka otava ka kala ve udite ko kutya ovana vavo ovo va hombola ile va hombolwa ove li momaukwaneumbo avo, nomushamane oye omutwe woukwaneumbo waye.
11, 12. Omolwashike ovalihomboli va pumbwa okukonakona Ombibeli nokwiilikana pamwe?
11 Ovalihomboli ova pumbwa okukala ve na elandulafano lokukonakona Ombibeli moukwaneumbo. Oimoniwa yomaukwaneumbo mahapu opaKriste otai koleke oushili waasho. Otashi dulika kashipu okuhovela ekonakonombibeli loukwaneumbo la tya ngaho nosho yo okutwikila oku shi ninga nopehe na okufaula. Omushamane umwe okwa ti: “Ngeno okwa li opo hatu hombola, ngeno ohatu hovele ekonakonombibeli loukwaneumbo noku li diinina.” Okwa weda ko a ti: “Ohashi kala shihafifa okumona nghee omukulukadi wange ha kala a hafa ngeenge e linyengifwa keeshili dOmbibeli dihokwifa pefimbo lekonakonombibeli letu.”
12 Ovalihomboli ova pumbwa yo okukala hava ilikana pamwe. (Rom. 12:12) Ngeenge omushamane nomukulukadi ova hangana mokulongela kwavo Jehova, ekwatafano lavo lopofingo naJehova otali ka pameka ekwatafano lavo lopahombo. (Jak. 4:8) Omushamane umwe Omukriste okwa ti: “Okuyandja ombili diva ngeenge wa ninga epuko, nokutumbula omapuko oo ngeenge tamu ilikana pamwe ohashi ulike yo kutya owe lipa oushima shili kwaasho wa ninga, nokuli nomoinima inini oyo hai etifa okuhaudafana.” — Ef. 6:18.
Ovalihomboli ove na okukala hava tifuka
13. Paulus okwa yandja omayele elipi e na sha nekwatafano lopamilele mohombo?
13 Ovalihomboli Ovakriste ova pumbwa okuhenuka eenghedi inadi koshoka di na sha nomilele mohombo, ngaashi odo di li apeshe mounyuni ou wa pwiduka komilele. Paulus okwa yandja omayele e na sha naasho, a ti: “Omulumenhu na wanife eemhumbwe domukainhu waye, nomukainhu osho na kale nomulumenhu waye. Omukainhu ke nelipangelo okupangela olutu laye, omulumenhu oye tuu, osho tuu nomulumenhu ke nelipangelo okupangela olutu laye, ndelenee omukainhu oye tuu.” Paulus okwa yandja vali elombwelo la yela a ti: “Inamu lidilikafana, okuninga mwe shi pangela mu likalele manga.” Omolwashike Paulus a ti la ngaho? “Opo mu liyandje keilikano, nye mu ye vali mumwe, opo mu ha shindwe kuSatana omolwokuhelipangela kweni.” (1 Kor. 7:3-5) Eshi Paulus a tumbula eilikano meendjovo odo, otashi ulike kutya Ovakriste olo ve na okukala va pitifa komesho. Okwa yelifa yo kutya Omukriste keshe a hombola ile a hombolwa oku na okuyavelela eemhumbwe dopalutu nosho yo dopamaliudo dakaume kaye kopahombo.
14. Ongahelipi omafinamhango opamishangwa taa dulu okukwafela ovalihomboli shi na sha nokuliwanifila po omahalo opamilele?
14 Omushamane nomukulukadi ova pumbwa okukala hava lombwelafana oshili nokukala ve shii kutya ngeenge ova kala ihava yavelelafana shi na sha nokuliwanifila po omahalo opamilele otashi dulu okweetifa omaupyakadi. (Lesha Ovafilippi 2:3, 4; yelekanifa Mateus 7:12.) Omaupyakadi a tya ngaho ohaa holoka po momaukwaneumbo amwe oo a topoka palongelokalunga. Ndele Ovakriste otava dulu okuxwepopaleka eenghalo mokukala tave lihumbata nawa, ovananghenda nove na elongelokumwe, nokuli nongeenge pe na okuhaudafana. (Lesha 1 Petrus 3:1, 2.) Ohole yokuhola Jehova nosho yo ookaume ketu kopahombo nokukala hatu tifuka, otai ke tu kwafela shi na sha nokuliwanifila po omahalo opamilele mohombo.
15. Okufimanekafana ohaku xumifa komesho ngahelipi ehafo mohombo?
15 Omushamane oo e na olune oha ungaunga nomukulukadi waye nefimaneko moinima ikwao i na sha nonghalamwenyo. Pashihopaenenwa, oha yavelele omaliudo omukulukadi waye, nokuli nomoinima oyo inini. Omushamane umwe womido 47 okwa ti: “Ohandi lihongo natango shi na sha naasho.” Ovakulukadi Ovakriste otava kumaidwa va kale hava fimaneke ovashamane vavo. (Ef. 5:33) Ngeenge omukulukadi oha kembaula omushamane waye nokudivilika omaunghundi aye moipafi yavamwe, otashi ulike kutya iha fimaneke omushamane waye. Omayeletumbulo 14:1 otae tu dimbulukifa taa ti: “Ounongo wovalikadi tau diki eumbo, ndele oulai tau li hanauna po nomake [avo] vene.”
Inamu findwa kOndiaboli
16. Ongahelipi ovalihomboli tava dulu okutula moilonga omayele oo e li mOvaefeso 4:26, 27?
16 Ombibeli oya ti: “Handukeni, ndelenee inamu nyona. Inamu efa etango li ningine mu nehandu. Ndele inamu pa Satana [omhito, OB-1986].” (Ef. 4:26, 27) Ngeenge otwa tula moilonga eendjovo odo, otashi ke tu kwafela tu henuke okuhaudafana mohombo ile tu ku kandule po. Omumwameme umwe okwa ti: “Itandi dimbuluka nande onale pa li pa holoka okuhaudafana mohombo yetu ndele hatu kala inatu shi kundafana nomushamane wange, nokuli nongeenge twa li tu na okulongifa efimbo lile opo tu kandule po okuhaudafana kwa tya ngaho.” Okudja eshi va hombola, omumwameme oo nomushamane waye ova li va tokola toko kutya itava kala nande tava efa va ka kofe inava kandula po okuhaudafana oko kwa holoka po. Omumwameme oo okwa ti vali: “Otwa tokola kutya, kashi na nee mbudi kutya opa holoka oupyakadi wa tya ngahelipi, otu na okudiminafana po nokudimbwa ndele hatu hovele efiku likwao nopehe na oupyakadi.” Osho oshe va kwafela ‘vaha pe Satana omhito.’
17. Oshike tashi dulu oku ku kwafela ngeenge ou udite kutya ngeno mboli ku hombolele omunhu oo wa hombola ile ku hombolelwe komunhu oo e ku hombola?
17 Ongahelipi ngeenge ou udite kutya ngeno mboli ku hombolele omunhu oo wa hombola ile ku hombolelwe komunhu oo e ku hombola? Otashi dulika u wete muhe holafane ngaashi ovalihomboli vamwe tava monika ve holafane. Ndele nande ongaho, okukala alushe u shii kutya Omushiti oha tale ko ngahelipi ohombo otashi ke ku kwafela. Paulus okwa li a nwefwa mo a pe Ovakriste vakwao omayele a ti: “Ohombo nai fimanekwe kuaveshe, nomutala wohombo nau kale u he noshipo; osheshi ovaholi voipala novateyihombo Kalunga te va tokola.” (Heb. 13:4) Otu na yo okudimbuluka eendjovo edi tadi ti: “Ongodi ya pandwa neengodi nhatu itai tokoka diva.” (Omuud. 4:12) Ngeenge omushamane nomukulukadi ova fimaneka filufilu okuyapulwa kwedina laJehova, ohava kala va diininafana nove na ekwatafano liwa naJehova. Ove na okuninga eenghendabala opo va xwepopaleke ohombo yavo, ve shii kutya osho otashi fimanekifa Jehova, Omutoti wohombo. — 1 Pet. 3:11.
18. Ohatu dulu okukala noushili ulipi shi na sha nohombo?
18 Oshoshili kutya ovalihomboli Ovakriste otava dulu okukala va hafa meehombo davo. Ndele opo osho shi ningwe, ove na okuninga eenghendabala nokukala ve na omaukwatya opaKriste, oo a kwatela mo okukala hava tifuka. Kunena, momaongalo Eendombwedi daJehova mounyuni aushe, omu na ovalihomboli vahapu ovo tava ulike kutya ovalihomboli otava dulu okukala va hafa shili.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omolwashike taku dulu okutiwa kutya ovalihomboli otava dulu okukala va hafa meehombo davo?
• Oshike tashi dulu okukwafela ovalihomboli va pondole mohombo?
• Ovalihomboli ova pumbwa okukala ve na omaukwatya elipi?
[Efano pepandja 15]
Ovalihomboli ohava kundafana fimbo inava tambula ko eshivo lonhumba ile fimbo inava ninga oshilaye naumwe
[Efano pepandja 16]
Ovalihomboli, kendabaleni okukala hamu kandula po okuhaudafana mefiku olo kwa holoka po, opo muha ‘pe Ondiaboli omhito’