Mbela oho tale ko ovanhu vakweni ngaashi Jehova he va tale ko?
“Molutu mu ha kale etukauko, oinhimbu aishe i kale hai filafana oshisho shi fike pamwe.” — 1 KOR. 12:25.
1. Okwa li u udite ngahelipi eshi we uya moparadisa yopamhepo?
ESHI twa dja mounyuni woukolokoshi notwa hovela okweendafana noshiwana shaJehova, otwa li twa tunhukwa okumona ohole nosho yo okunakonasha oko ku li mokati kasho. Kape na tuu eyooloko pokati koshiwana shaJehova novanhu vomounyuni ou tau pangelwa kuSatana, ovo vehe na eenghedi, vehe na ohole nove na ounhwa! Otwe uya moparadisa yopamhepo omo mu na ombili noukumwe. — Jes. 48:17, 18; 60:18; 65:25.
2. (a) Oshike tashi dulu okunwefa mo etaleko letu li na sha navamwe? (b) Otashi dulika twa pumbwa okuninga shike kombinga yetaleko letu li na sha navamwe?
2 Mokweendela ko kwefimbo, okudja eshi twa hovela okweendafana noshiwana shaJehova, otashi dulika tu hovele okukala tu na etaleko lii shi na sha novamwatate omolwokuhawanenena kwetu. Okuhawanenena kwetu otaku dulu oku tu ningifa tu kale hatu nenepeke omaunghundi ovamwatate ponhele yokutala komaukwatya avo mawa opamhepo, twa dimbwa oku va tala ko ngaashi Jehova he va tale ko, oku shi popya paunafangwa. Ngeenge otu na oikala ya tya ngaho, otu na okudiladila nawa shi na sha nanghee hatu tale ko vamwe nokukala tu na etaleko la fa laJehova. — Ex. 33:13.
Nghee Jehova ha tale ko ovamwatate
3. Ombibeli oya yelekanifa eongalo lopaKriste nashike?
3 Omuyapostoli Paulus okwa yelekanifa eongalo lOvakriste ovavaekwa nolutu olo li na “oinhimbu ihapu,” ngaashi sha shangwa mo 1 Ovakorinto 12:2-26. Ngaashi ashike oilyo yolutu ya yoolokafana, oilyo yeongalo nayo oi na omaukwatya nosho yo okudula kwa yoolokafana filufilu. Ndele nande ongaho, Jehova okwa hokwa oilyo aishe yeongalo. Oku hole nokwa lenga oshilyo keshe sheongalo. Onghee hano, Paulus okwe tu kumaida kutya oilyo yeongalo ‘oi na okukala hai filafana oshisho shi fike pamwe.’ Osho otashi dulu shi kale shidjuu molwaashi omaukwatya avamwe okwa yooloka ko kwaao etu.
4. Omolwashike tashi dulika twa pumbwa okulundulula etaleko letu li na sha novamwatate?
4 Otashi dulika nokuli tu kale tu na eamo lokuyandja elitulemo komaunghundi ovamwatate. Mokuninga ngaho, otwa fa hatu va tale nefano lokufaneka olo li na okatukulwa oko ha ka dulifa ashike omunhu a mone okatukulwa kanini koshinima. Ndele Jehova ohe va tale ko monghedi ya mbwalangadja. Otashi dulika tu na eamo lokuyandja elitulemo koukwatya womunhu wonhumba oo tuhe hole, ofimbo Jehova ha tale omunhu pauyadi, mwa kwatelwa omaukwatya aye aeshe mawa. Ngeenge otwa kendabala okukala hatu tale ko vamwe ngaashi Jehova he va tale ko, ohatu ka xumifa komesho ohole noukumwe meongalo. — Ef. 4:1-3; 5:1, 2.
5. Omolwashike sha puka okutokola vamwe?
5 Jesus okwa li e shii nawa kutya ovanhu inava wanenena luhapu ove na oikala yokutokola vakwao. Okwa yandja omayele oo taa ti: “Inamu tokola, opo mu ha tokolwe.” (Mat. 7:1) Didilika kutya melaka lopehovelo Jesus ina tya: “Inamu tokola” ndele okwa ti: “Efeni okutokola.” Okwa li e shii kutya ovapwilikini vaye vahapu ova li ve na onghedindjikilile yokukembaula vakwao. Mbela nafye otu na onghedindjikilile yokukembaula vakwetu? Ngeenge otu na oikala ya tya ngaho, otu na okukendabala noudiinini tu i efe po, opo tuha ka tokolwe netokolo la kwata moiti. Mbela olyelye e tu pa oufemba wokutokola omunhu oo a nangekwa po kuJehova opo a kale ta longo oshilonga shonhumba ile tu popye kutya omunhu a tya ngaho ina wana okukala oshitukulwa sheongalo? Otashi dulika omumwatate wonhumba a kale e na omaunghundi onhumba. Ndele ngeenge Jehova okwe mu hokwa natango, mbela otashi ka kala ngoo sha yuka okukala twe mu yemba? (Joh. 6:44) Mbela otwa itavela ngoo shili kutya Jehova oye ta wilike ehangano laye, nongeenge opa pumbwa okuningwa omalunduluko onhumba, ote ke a ninga mefimbo laye la wapala? — Lesha Ovaroma 14:1-4.
6. Jehova oha tale ko ngahelipi ovapiya vaye?
6 Jehova okwa tongomana molwaashi oha dulu okumona kutya Omukriste keshe ota ka dula okupondola shike eshi ta ka kala a wanenena mounyuni mupe. Oku shii yo kutya Omukriste keshe okwa ninga exumokomesho lopamhepo li fike peni. Onghee hano, ina pumbwa okuyandja elitulemo kounghundi keshe wopambelela. Epsalme 103:12 otali ti: “Ngaashi oushilo nouninginino u lili kokule, osho Ye ha ehenifa [omanyono] etu kokule nafye.” Katu na tuu okukala tu na olupandu pauhandimwe omolwoukwatya waJehova wa tya ngaho! — Eps. 130:3.
7. Oshike hatu lihongo monghedi omo Jehova a li a tala ko David?
7 Otu wete oumbangi mOmishangwa oo tau ulike kutya Jehova oha yandje elitulemo komaukwatya mawa avamwe. Jehova okwa popya shi na sha naDavid a ti: “Omupiya wange David, ou a diinina oipango yange, nokwa shikula nge nomutima aushe, onghee hano a longa osho ashike sha li sha yuka momesho ange.” (1 Eeh. 14:8) Otu shii kutya David okwa li a ninga omapuko onhumba. Ndele nande ongaho, Jehova okwa li a hoolola okutala komaukwatya aye mawa molwaashi okwa li e shii kutya David oku na omutima wa yuka. — 1 Omaf. 29:17.
Kala ho tale ko ovamwaxo ngaashi Jehova he va tale ko
8, 9. (a) Omonghedi ilipi hatu dulu okuhopaenena Jehova? (b) Osho ohatu dulu oku shi faneka ngahelipi, nohatu dulu okulihonga mo shike?
8 Jehova oha dulu okumona osho shi li momitima dovanhu, ndele fye ihatu dulu. Osho oshi li etomheno liwa olo tali tu kwafele tuha kale hatu tokola vamwe. Ihatu kala tu shii omalinyengotomheno aeshe avamwe, onghee hano, otu na okukendabala okuhopaenena Jehova mokuhenuka okukala hatu yandje elitulemo komaunghundi avamwe, oo mafiku taa ka kala ehe po vali. Mbela itashi ka kala shiwa okulitulila po elalakano lokukala hatu hopaenene Jehova, mokukala hatu tale komaukwatya mawa ovamwatate? Mokuninga ngaho, ohatu ka xwepopaleka ekwatafano letu novamwatate novamwameme. — Ef. 4:23, 24.
9 Oku shi faneka, natu tye nee ngeno eumbo lonhumba ola kulupa, ominino dokuyakela omeva odula otadi hale okuwa ko, omakende okwa tatuka mo noshihokohoko osha ola komeva. Ngeenge ovanhu vahapu tava tale eumbo olo, otashi dulika va fike pexulifodiladilo kutya oli na okuhanaunwa po molwaashi kali hokwifa okutala. Ndele omunhu wonhumba otashi dulika a mone eumbo olo ndele ta kala e na etaleko li lili li na sha nalo. Otashi dulika aha yandje elitulemo komaupyakadi oo e wete nomesho molwaashi oku wete kutya omutungilo walo owa kola natango notali dulu okuwapekululwa. Opo nee okwa landa po eumbo olo ndele ta wapekulula omapuko alo nokuxwepopaleka omutalelo walo. Konima yaasho, ovanhu ovo tava ka enda po otava ka kala tava popi shi na sha newapalo leumbo olo. Mbela itatu dulu okuhopaenena omunhu oo a ninga eenghendabala opo a wapekulule eumbo olo? Ponhele yokuyandja elitulemo komaunghundi ovamwatate oo tu wete, mbela itatu dulu okuyandja elitulemo komaukwatya avo mawa nokudidilika kutya otava dulu natango okuninga exumokomesho lopamhepo? Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka kala tu hole ovamwatate omolwomaukwatya avo mawa opamhepo ngaashi Jehova e va hole. — Lesha Ovaheberi 6:10.
10. Omayele oo e li mOvafilippi 2:3, 4 otaa dulu oku tu kwafela ngahelipi?
10 Omuyapostoli Paulus okwa yandja omayele oo taa dulu oku tu kwafela shi na sha nekwatafano letu novamwatate aveshe meongalo, a ti: “Mu ha longe nande sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko keshe umwe na tale omukwao e li komesho yaye mwene, nye mu ha tale keshe tuu osho shaye ashike, ndelenee shomukwao yo.” (Fil. 2:3, 4) Elininipiko otali ke tu kwafela tu kale tu na etaleko liwa li na sha navamwe. Okukala tu na ko nasha navamwe nosho yo okutala komaukwatya avo mawa otashi ke tu kwafela tu kale hatu va tale ko ngaashi Jehova he va tale ko.
11. Omalunduluko elipi a kuma omaongalo amwe?
11 Momafimbo opo a di ko, omalunduluko oo taa ningwa mounyuni aushe okwa ningifa ovanhu vahapu va tembuke. Moilando imwe paife omu na ovanhu va dja koilongo i lili noku lili. Ovanhu vamwe ovo va tembukila moitukulwa yetu ova kulika ohokwe moshili yOmbibeli, nove limbwanga mumwe nafye mokulongela Jehova. Ovanhu va tya ngaho ova dja ‘moiwana aishe, momaludi aeshe, movanhu aveshe nomomalaka aeshe.’ (Eh. 7:9) Osho osha etifa opo momaongalo etu mahapu mu kale ovanhu vomoiwana aishe.
12. Otwa pumbwa okukala tu na etaleko la tya ngahelipi li na sha novamwatate, nomolwashike osho tashi dulu okukala eshongo omafimbo amwe?
12 Momaongalo etu, otashi dulika twa pumbwa okukendabala tu kale tu na etaleko liwa li na sha navamwe. Osho otashi tu dimbulukifa omayele omuyapostoli Petrus e na sha ‘nokuhola ovamwatate nohole ihe na oihelele, nokuholafana nohole ya xwama komutima wa yela.’ (1 Pet. 1:22) Okukala tu na ohole yashili otaku dulu okukala eshongo meongalo omo mu na ovanhu vahapu va dja koilongo i lili noku lili. Eputuko lovalongelikalunga vakwetu otashi dulika la yooloka ko filufilu kwaalo letu. Otashi dulika yo ehongo lavo, ouxupilo wavo nosho yo omihoko davo ya yooloka ko kuyetu. Mbela oho mono shidjuu okuuda ko onghedi omo ovalongelikalunga vakweni veputuko limwe li lili hava diladila ile hava tale ko oinima? Otashi dulika navo va kale ve udite ngaho shi na sha naave. Ndele nande ongaho, atusheni otwa ladipikwa tu kale tu ‘hole oukumwe aushe wovamwatate.’ — 1 Pet. 2:17, NW.
13. Omalunduluko elipi tashi dulika twa pumbwa okuninga moikala yetu yokudiladila?
13 Otashi dulika twa pumbwa okuninga omalunduluko onhumba moikala yetu yokudiladila opo tu mbwalangadjeke ohole yetu yokuhola ovamwatate aveshe. (Lesha 2 Ovakorinto 6:12, 13.) Mbela ope na omafimbo amwe oo hatu popi omautumbulilo ngaashi “ame nghi na onhondo, ndelenee . . . ,” opo nee hatu popi omaukwatya amwe mai oo tu wete e li unene mokati kovanhu vomuhoko wonhumba? Ngeenge osho tu udite ngaho, otashi ulike kutya otwa pumbwa okweefa po oikala yonhondo oyo i li momitima detu natango. Ohatu dulu okulipula kutya: ‘Mbela ohandi ningi ngoo eenghendabala alushe okushiiva ovanhu vomaputuko amwe e lili?’ Okulikonakona paumwene kwa tya ngaho otaku dulu oku tu kwafela tu ninge omalunduluko mokutambula ko oumwainafana wetu womounyuni aushe nokukala tu u hole.
14, 15. (a) Yandja oihopaenenwa yaavo va li va lundulula etaleko lavo li na sha novanhu vakwao. (b) Ongahelipi hatu dulu oku va hopaenena?
14 Ombibeli otai tu pe oihopaenenwa iwa yaavo va li va lundulula etaleko lavo li na sha navamwe. Umwe womuvo okwa li omuyapostoli Petrus oo a li Omujuda, notashi dulika a li ha henuka okuya momaumbo ovanhu ovo vehe fi Ovajuda. Diladila ashike kutya okwa li e udite ngahelipi eshi a li a pulwa aye keumbo laKornelius, oo a li ehe fi Omujuda noka li a pita etanda! Petrus okwa li a ninga omalunduluko, a li a uda ko kutya Kalunga okwa hala ovanhu vomoiwana aishe va ninge oshitukulwa sheongalo lopaKriste. (Oil. 10:9-35) Saulus oo konima yefimbo a ka ninga omuyapostoli Paulus, naye okwa li yo e na okuninga omalunduluko nokweefa po oikala yonhondo oyo a li e na. Okwa li a dimina kutya okwa li e tonde neenghono Ovakriste ‘nokwa taataele unene eongalo laKalunga noku li hanauna po.’ Ndele nande ongaho, eshi Omwene Jesus a li e mu pukulula okwa li a ninga omalunduluko manenenene nokwa li nokuli a tambula ko ewiliko olo a li a pewa kovanhu ovo a li ha hepeke. — Gal. 1:13-20.
15 Osha yela kutya ohatu dulu okuninga omalunduluko moikala yetu kekwafo lomhepo yaJehova. Ngeenge otwa mono kutya otu na oikala yonhondo, natu kendabale tu i efe po, ‘nokudiinina oukumwe momhepo omekwamo lombili olokumanga kumwe.’ (Ef. 4:3-6) Ombibeli otai tu ladipike tu ‘djale ohole oyo i li oshimangifo sha wana shoku tu manga kumwe.’ — Kol. 3:14.
Natu kale hatu hopaenene Jehova moukalele wetu
16. Ehalo laKalunga olilipi li na sha novanhu?
16 Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Kalunga iha tale oshipala shomunhu.” (Rom. 2:11) Jehova okwa hala ovanhu vomoiwana aishe ve uye melongelokalunga laye. (Lesha 1 Timoteus 2:3, 4.) Opo osho shi ningwe, okwa unganeka opo “evangeli laalushe” li udifilwe ‘omapata aeshe nomalaka aeshe noiwana aishe.’ (Eh. 14:6) Jesus okwa ti: “Epya olo ounyuni.” (Mat. 13:38) Mbela ove nosho yo ovapambele voye vopopepi otamu ka ninga po shike shi na sha nokuudifila ovanhu vomoiwana aishe?
17. Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovanhu vomaludi aeshe?
17 HavaKriste aveshe tava dulu okuya koitukulwa yokokule opo va ka udifile vamwe etumwalaka lOuhamba. Ndele nande ongaho, otashi dulika hatu dulu okuudifila ovanhu vomoiwana aishe ovo ve li moshitukulwa shetu. Kakele kovanhu ovo twa kala hatu udifile oule womido, mbela ohatu longifa omhito keshe opo tu udifile ovanhu vomaludi aeshe? Omolwashike ito tokola toko okukala ho udifile ovanhu vamwe ovo inava udifilwa natango nawanawa? — Rom. 15:20, 21.
18. Jesus okwa li a ulika ngahelipi kutya oku na ko nasha novanhu?
18 Jesus okwa li a hala okukwafela ovanhu aveshe. Ka li ashike ha udifile moshitukulwa shimwe. Ehokololo limwe lOmbibeli otali tu lombwele kutya Jesus “okwa li ta endaaenda noilando aishe nomikunda.” Opo nee ‘eshi a tala eengudu dovanhu okwa li e di udila onghenda’ nokwa li a hala oku di kwafela. — Mat. 9:35-37.
19, 20. Omeenghedi dimwe dilipi hatu dulu okuulika kutya otu na ko nasha novanhu vomaludi aeshe, ngaashi Jehova naJesus va ninga?
19 Omeenghedi vali dilipi to dulu okuulika kutya ou na ko nasha novanhu ngaashi Jesus a li a ninga? Vamwe ova ninga eenghendabala dokuudifila moitukulwa yopuvo oyo ihai longwa luhapu. Otashi dulika va longe moitukulwa yeengeshefa, meeparka, peenhele opo hapa yelulilwa ovanhu koyeendifo ile pomivelo domaumbo oo e li momaluumbo omo itamu dulu okwiiwa noupu. Vamwe ova ninga eenghendabala ve lihonge elaka lipe opo va dule okuudifila ovanhu vomuhoko u lili ovo ve li moshitukulwa shavo ile ovanhu ovo ihava udifilwa luhapu. Okulihonga okupopifa ovanhu va tya ngaho melaka lavo loshidalelwamo otaku dulu okuulika kutya ou na ko nasha nonghalonawa yavo. Ngeenge itatu dulu okulihonga elaka limwe, mbela itatu dulu okutwa omukumo ovo tave lihongo elaka limwe? Inatu hala nande okuteya omukumo ovo tava ningi eenghendabala da tya ngaho opo va udifile ovanhu ovo va dja koilongo i lili ile okukala twa limbililwa omalinyengotomheno avo. Ovanhu aveshe ove na ondilo koshipala shaKalunga, notwa hala okukala hatu tale ko oinima ngaashi Kalunga he i tale ko. — Kol. 3:10, 11.
20 Okukala hatu tale ko ovanhu ngaashi Kalunga he va tale ko okwa kwatela mo yo okukala hatu udifile ovanhu aveshe, kashi na nee mbudi kutya eenghalo davo oda tya ngahelipi. Vamwe otashi dulika vehe na eenhele dokukala, va hepa ile tu shii kutya ove na onghedi yokukalamwenyo inai koshoka. Ngeenge ovanhu vonhumba ihava ungaunga nawa nafye, kashi na oku tu ningifa tu kale hatu popile mowii oshiwana omo va dja ile omuhoko wavo aushe. Paulus okwa li a ungaungwa naye nai kovanhu vamwe, ndele ka li a efa onghalo ya tya ngaho i mu imbe okuudifila ovanhu veputuko olo. (Oil. 14:5-7, 19-22) Okwa li e lineekela kutya ovanhu vamwe otava ka tambula ko onghundana iwa nolupandu.
21. Omolwashike okukala hatu tale ko ovanhu ngaashi Jehova he va tale ko taku dulu oku tu kwafela?
21 Osha yela filufilu kutya otwa pumbwa okukala tu na etaleko la yuka, sha hala okutya, otu na okukala hatu tale ko ovamwatate vomeongalo letu, oumwainafana wetu wopaiwana nosho yo ovanhu vomoshitukulwa shetu ngaashi Jehova he va tale ko. Ngeenge otwa kala hatu hopaenene etaleko laJehova li na sha novanhu, ohatu ka xumifa komesho ombili noukumwe. Ohatu ka dula okukwafela ovanhu vakwetu va kale ve hole Jehova Kalunga, oo “iha tale olupe lomunhu,” ndele oku na ko nasha novanhu aveshe, “osheshi vo aveshe oshilonga shomake aye.” — Job 34:19, yelekanifa OB-1954.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Otu na okukendabala okuhenuka etaleko lilipi shi na sha novamwatate?
• Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Jehova monghedi omo hatu tale ko ovamwatate?
• Owe lihonga shike shi na sha nanghee tu na okukala hatu tale ko oumwainafana wetu wopaiwana?
• Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena etaleko laJehova li na sha novanhu ngeenge tu li moukalele?