ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w09 6/1 ep. 16-20
  • Kala ‘omuladi mokulonga oilonga iwa’

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Kala ‘omuladi mokulonga oilonga iwa’
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Kala u na ouladi wokuudifa nokuhonga
  • Ovanyasha ovo hava longo nouladi
  • Dulika komalondwelo nouladi
  • Osha fimana okukala tu na elihumbato liwa
  • Kala u na ouladi nongulu yaJehova
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
  • Mbela Owu Na Ngaa ‘Uulaadhi Wokulonga Uuwanawa’?
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2013
  • Longela Jehova nomutima aguhe!
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2017
  • Mbela ohatu gandja ngaa eitulomo kiinima mbyoka ya nyolwa mOmbiimbeli?
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2017
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
w09 6/1 ep. 16-20

Kala ‘omuladi mokulonga oilonga iwa’

“[Jesus] oye ou e liyandja ponhele yetu e tu kulile mo mowii aushe Ye e liyelifile oshiwana shaye mwene, osho [shi na ouladi mokulonga oilonga iwa, NW ].” — TIT. 2:14.

1. Oshike sha li sha ningwa po mo 10 Nisan 33 O.P. eshi Jesus a li a fika motembeli?

MO 10 ANISAN 33 O.P., eemhunga dovalongelikalunga oda li da ongala nehafo moluumbo lotembeli muJerusalem, molwaashi okwa li ashike ku na omafiku manini opo va dane oshivilo shOpaasa. Mbela Jesus okwa li a ninga po shike eshi a fika motembeli? Ovashangi vOmavangeli aveshe vatatu, Mateus, Markus nosho yo Lukas, ove tu pa ouyelele kutya Jesus okwa li natango a ta mo ovashingifi novalandi ovo a hanga motembeli. Okwa li a undulilashi oitaafula yovakumaani voimaliwa nosho yo oipundi yovashingifi veenghuti. (Mat. 21:12; Mark. 11:15; Luk. 19:45) Osho otashi ulike kutya ouladi waJesus kawa li wa ninipala molwaashi okwa li a katuka eenghatu da faafana naado a li a katuka omido nhatu komesho yaasho. — Joh. 2:13-17.

2, 3. Otu shi shii ngahelipi kutya Jesus ka li ashike a ulika ouladi wokuta mo ovashingifi motembeli?

2 Ehokololo laMateus otali ulike kutya pomhito opo Jesus ka li ashike a ulika ouladi wokuta mo ovashingifi motembeli. Okwa li yo a twikulula ovapofi nokuvelula oingudu oyo ya li ye uya kuye. (Mat. 21:14) Ehokololo laLukas ola popya kutya Jesus okwa li a longa oilonga imwe i lili, la ti: “[Jesus] okwa li he va longo omafiku aeshe motembeli.” (Luk. 19:47; 20:1) Kungaho, Jesus okwa li yo a ulika ouladi moukalele waye womoipafi.

3 Konima yefimbo, omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Titus noku mu yelifila kutya Jesus okwe “liyandja ponhele yetu e tu kulile mo mowii aushe Ye e liyelifile oshiwana shaye mwene, osho [shi na ouladi mokulonga oilonga iwa, NW].” (Tit. 2:14) Omeenghedi dilipi kunena hatu dulu okuulika kutya otu na “ouladi mokulonga oilonga iwa”? Ongahelipi oihopaenenwa yeehamba diwa daJuda tai dulu oku tu twa omukumo?

Kala u na ouladi wokuudifa nokuhonga

4, 5. Eehamba nhee daJuda oda li da ulika ouladi wokulonga oilonga iwa meenghedi dilipi?

4 Ohamba Asa, Josafat, Hiskia naJosia, ova li va ninga oikonga yokukomba mo elongelo loikalunga muJuda. Asa “okwa hanauna po eealtari dokoilongo noikulundu yokuyambela, ndee ta tataula eengudi domamanya nokwa ka po omiti domalupwelele.” (2 Omaf. 14:3) Ouladi waJosafat wokulongela Jehova owa li we mu linyengifa a ‘hanaune po oikulundu yokuyambela nomiti domalupwelele muJuda.’ — 2 Omaf. 17:6; 19:3.a

5 Konima yoshivilo shOpaasa shomafiku aheyali osho Hiskia a li a unganeka shi danwe muJerusalem, “Ovaisrael aveshe ava va li po, va ya koilando yaJuda ndele va tataula po omiti neengudimanya, omalupwelele ve a ka po, noikulundu noiyambelo muJuda ashishe nomuBenjamin nomuEfraim nomuManasse ve i ngumauna po fiyo ve i hanauna po sheke.” (2 Omaf. 31:1) Josia okwa li a ninga ohamba fimbo a li omunyasha womido hetatu. Ombibeli oya hokolola shi na sha naye ya ti: “Momudo omuti-8 [wepangelo] laye, fimbo ye omunyasha natango, okwa hovela okukonga Kalunga kaxe David, ndele momudo omutimulongo nomutivali okwa hovela okuyapula Juda naJerusalem nokukufa mo oikulundu yokuyambela nomiti omalupwelele mayapuki noihongwafano noitelekwafano.” (2 Omaf. 34:3) Osho otashi ulike kutya eehamba adishe odo nhee oda li di na ouladi wokulonga oilonga iwa.

6. Omolwashike oukalele wetu tau dulu okufaafanifwa noikonga oyo ya li ya ningwa keehamba didiinini daJuda?

6 Kunena, ohatu kufa ombinga moikonga yokukwafela ovanhu va manguluke moupika womalongelokalunga oipupulu, mwa kwatelwa elongelo loikalunga. Oukalele wetu weumbo neumbo ohau tu pe omhito opo tu dule okupopya novanhu vomaludi aeshe. (1 Tim. 2:4) Okakadona kamwe okanyasha kokuAsia otaka dimbuluka nghee ina a li ha fimaneke oihongwafano i lili noku lili oyo ya li meumbo lavo. Okakadona oko oka li ka ilikana lwoikando opo ka shiive kutya Kalunga kashili elipipo, molwaashi oka li taka diladila kutya itashi shiiva oihongwafano aishe oyo ina ha fimaneke i kale i lile po Kalunga kashili. Efiku limwe peumbo lavo opa li pa kongholwa kovanhu vavali, naashi okakadona oko ka ya kuvo oka li ka didilika kutya ovanhu ovo Eendombwedi noda li de ka kwafela ke lihonge kutya edina laKalunga kashili oJehova. Okakadona oko kaka li tuu ka hafa neenghono eshi ka li ke lihonga oshili i na sha nokulongela oikalunga! Kunena okakadona oko ohaka ulike ouladi wa tongomana mokukufa ombinga noudiinini moukalele womomapya, taka kwafele ovanhu va shiive kutya Jehova oye lyelye nonokutya ehalo laye olilipi. — Ex. 15:3, OB-1954; Eps. 115:4-8; 1 Joh. 5:21

7. Oshike hatu lihongo kovahongi ovo va li va endaende moshilongo ashishe pefimbo laJosafat?

7 Ngeenge tu li moukalele weumbo neumbo, mbela ohatu longo nawanawa oshitukulwa shetu osho twa pewa? Shihokwifa, Josafat okwa li a tuma omalenga aye atano, Ovalevi omuwoi novapristeri vavali momudo omutitatu wepangelo laye, opo va endaende moilando aishe nokuhonga ovanhu eemhango daJehova. Ova li va pondola moshikonga osho, molwaashi novanhu vomoiwana yopomudingonoko ova li va hovela okufimaneka Jehova. (Lesha 2 Omafimbo 17:9, 10.) Nafye ngeenge otwa kala hatu talele po omaumbo ovanhu pomafimbo a yoolokafana, ohatu ka dula okupopya noilyo yomaukwaneumbo i lili noku lili.

8. Ongahelipi hatu dulu okutamununa mo oukalele wetu?

8 Ovapiya vaKalunga vahapu kunena ohava fiye po omaumbo avo nehalo liwa nokutembukila koitukulwa oko ku na omhumbwe inene yovaudifi ovaladi. Mbela naave oto dulu okuninga sha faafana? Vamwe vomufye ovo itatu dulu okutembukila koitukulwa imwe, ohatu dulu okuyandja oundombwedi kovanhu vomoitukulwa yetu ovo hava popi omalaka amwe e lili. Pashihopaenenwa, Ron okwa li e lihonga okupopifa ovanhu momalaka 32 eshi a li e na omido 81, molwaashi okwa li ha shakeneke ovanhu vomihoko di lili noku lili moshitukulwa shaye. Efimbo opo la di ko, Ron okwa li a shakeneka ovalihomboli Ovaafrika mepandavanda nokwa li e va popifa melaka lavo loshidalelwamo, olo hali ifanwa Yuruba. Ovalihomboli ovo ova li ve mu pula ngeenge okwa enda ko koAfrika. Eshi e va nyamukula kutya ina enda ko nale, ova li ve mu pula kutya okwa shiiva ngahelipi elaka lavo. Osho osha li she mu pa omhito iwa yokuyandja oundombwedi. Ovalihomboli ovo ova li va tambula ko oifo yonhumba nova li ve mu pa ondjukifi yavo, nomumwatate oo okwa li ei yandja keongalo lomoshitukulwa omo opo ovalihomboli ovo va dule okuhovela ekonakonombibeli.

9. Omolwashike sha fimana okuleshela ovanhu okudja mOmbibeli ngeenge tu li moukalele? Yandja oshihopaenenwa.

9 Ovahongi ovo va li va tumwa kuJosafat va endaende moshilongo ashishe ova li ve na ‘embo lomhango yOmwene.’ Nafye ohatu kendabala okuhonga ovanhu Ombibeli mounyuni aushe, molwaashi oi li Eendjovo daKalunga. Ohatu ningi yo eenghendabala da mana mo ngeenge tu li moukalele tu leshele ovanhu omishangwa odikilila okudja mOmbibeli. Omukulukadi umwe okwa li a lombwela Ondombwedi imwe yedina Linda kutya omushamane waye okwa vela ombada nokwa pumbwa ekwafo laye. Omukulukadi oo okwa li a popya a nyika oluhodi, a ti: “Kandi shii kutya onda ninga shike eshi Kalunga a efa ndi ningilwe oshinima sha tya ngaha.” Linda okwa ti: “Nandi ku pe eshilipaleko limwe?” Opo nee Linda okwe mu leshela eendjovo daJakob 1:13, ndele ta twikile ko ta ti: “Omaupyakadi aeshe oo hatu shakeneke nosho yo oo ovaholike vetu hava shakeneke, kae fi ehandukilo la dja kuKalunga.” Opo nee, omukulukadi oo okwa li a papatela Linda ta ulike olupandu laye. Linda okwa ti: “Onda li nda dula okuyandja ehekeleko handi longifa Ombibeli. Omishangwa odo hatu leshele ovaneumbo okudja mOmbibeli omafimbo amwe inave di uda nande onale.” Eenghundafana daLinda nomukulukadi oo oda li da twala fiyo omekonakonombibeli londjikilile lopeumbo.

Ovanyasha ovo hava longo nouladi

10. Josia okwa tulila po ovanyasha Ovakriste vokunena oshihopaenenwa shiwa shilipi?

10 Ngeenge ohatu dimbuluka oshihopaenenwa shaJosia, otwa didilika kutya okwa li a yambidida elongelokalunga lashili fimbo a li omunyasha nokwa li a hovela oshikonga shaye shokuhanauna po oikalunga fimbo a li e na omido 20. (Lesha 2 Omafimbo 34:1-3.) Ovanyasha vahapu kunena navo ohava ulike ouladi wa fa waJosia ngeenge ve li moukalele.

11-13. Oilihongomwa ilipi hatu dulu okulihonga kovanyasha vokunena ovo hava longele Jehova nouladi?

11 Hannah wokuEngland, okwa li a hovela okulihonga Oshifransa kofikola fimbo a li e na omido 13, molwaashi okwa li a uda kutya opa totwa ongudu yovaudifi velaka lOshifransa modoolopa yopopepi navo. Xe okwa li ha i pamwe naye kokwoongala oko. Paife Hannah oku na omido 18, noha yandje oundombwedi nouladi e li omukokolindjila wondjikilile moFransa. Mbela naave ito dulu okulihonga omalaka oshinailongo u dule okukwafela ovanhu vomalaka amwe ve lihonge kombinga yaJehova?

12 Rachel okwa li a hafa neenghono okutala okavidio kedina Pursue Goals That Honor God. Okwa hokolola nghee a li ha kala ta diladila eshi a hovela okulongela Jehova mo 1995, a ti: “Onda li handi diladila kutya ohandi shi endifa nawa moshili.” Okwa twikila ko a ti: “Konima eshi nda tala okavidio oko onda li nda mona kutya onda li handi ningi oinima shimha ashike handi ningi. Onda li nda mona kutya onda pumbwa okuninga shihapu moshili, okuninga eenghendabala nda mana mo nokuyandja elitulemo kekonakonombibeli lange lopaumwene nosho yo kokulongela Jehova kwange.” Paife Rachel ota longele Jehova nouladi shi dulife nale. Mbela oidjemo ilipi a li a mona? Rachel okwa ti: “Ondi na ekwatafano la kola naJehova. Omailikano ange oku na eityo, ohandi ningi ekonakonombibeli lomoule nohandi li hafele neenghono, nomahokololo Ombibeli oku na eityo kwaame shi dulife nale. Paife ohandi hafele oukalele wange neenghono nohandi kala nda mbilipalelwa neenghono ngeenge ndi wete eendjovo daJehova tadi hekeleke ovanhu.”

13 Omunyasha wedina Luke okwa li a ladipikwa kokavidio oko ke na oshipalanyole Young People Ask — What Will I Do With My Life? Konima eshi e ka tala, okwa shanga a ti: “Onda li nde linyengifwa ndi diladile kunghee handi longifa onghalamwenyo yange.” Okwa dimina a ti: “Nale, onda li nda fininikwa ndi lalakanene ehongo lopombada opo ndi ka likole oimaliwa ihapu, opo nee konima ndi ka lalakanene omalalakano e na sha noinima yopamhepo. Efininiko la tya ngaho ohali imbi omunhu a ninge exumokomesho lopamhepo.” Ovamwatate novamwameme ovanyasha, omolwashike itamu hopaenene Hannah, mokulongifa osho mwe lihonga kofikola opo mu tamunune mo oukalele weni? Omolwashike itamu landula oshihopaenenwa shaRachel mokulalakanena omalalakano oo taa fimanekifa shili Kalunga, tamu shi ningi nouladi? Landuleni oshihopaenenwa shaLuke, mokuhenuka eenghalo da nyika oshiponga odo hadi yulu ovanyasha vahapu.

Dulika komalondwelo nouladi

14. Jehova oha hokwa elongelokalunga loludi lilipi, nomolwashike shidjuu kunena oku mu longela monghedi oyo a hokwa?

14 Oshiwana shaJehova oshi na okukala sha koshoka opo Jehova a tambule ko elongelokalunga lasho. Jesaja okwe tu londwela a ti: “Djeni ko, djeni ko! Tembukeni ko, inamu kuma oshipo; djeni mo mokati [kaBabilon], lifeteni onye ovahumbati voitoo yOmwene.” (Jes. 52:11) Omido dihapu da pita po fimbo Jesaja a li ina shanga eendjovo odo, ohamba idiinini Asa oya li ya ninga oshikonga sha kwata moiti shokuxulifa po oluhaelo muJuda. (Lesha 1 Eehamba 15:11-13.) Konima yomafelemido onhumba, omuyapostoli Paulus okwa li a lombwela Titus kutya Jesus okwe liyandja opo a yelife ovashikuli vaye va ninge “oshiwana shaye mwene, osho [shi na ouladi mokulonga oilonga iwa, NW].” (Tit. 2:14) Kashipu kunena, unene tuu kovanyasha, okukala twa koshoka paenghedi molwaashi otu li mokati kounyuni oo wa xutuka paenghedi. Pashihopaenenwa, ovapiya vaKalunga aveshe, kutya nee ovanyasha ile ovakulunhu, ove na okukondja opo vaha tale omafano oipala oo haa kala a tulikwa keshe pamwe, oo haa ulikwa kee-TV, meekino, naunene tuu ko-Internet.

15. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale tu tonde osho shii?

15 Ouladi wetu wokudulika komalondwelo aKalunga otau dulu oku tu kwafela tu kale tu tonde osho shii. (Eps. 97:10; Rom. 12:9) Otu na okukala tu tonde omafano oipala opo tuha “nanwe keenghono dao odo da fa domangenete,” ngaashi Omukriste umwe e shi popya. Opo omunhu a dule okukufa kumwe oitenda i na omangenete, oku na okukala e na eenghono di dule domangenete odo di kwetele kumwe oitenda. Sha faafana, ohashi pula eenghendabala da mana mo opo omunhu a henuke omwiyo wokutala omafano oipala. Ndele ngeenge otwa kala tu shii kutya omafano oipala otaa dulu oku tu twala monghalo ya nyika oshiponga ilipi otashi dulu oku tu kwafela tu kale tu a tonde neenghono. Omumwatate umwe okwa li a ninga eenghendabala da mana mo opo a efe po onghedindjikilile yokutala omafano oipala ko-Internet. Okombiyuta yaye okwa li e i lundulula po ponhele opo ya li hai kala ndele te i tula ponhele opo tai dulu okumonika koukwaneumbo waye aushe. Kakele kaasho, okwa li a tokola toko opo a kale a koshoka paenghedi noku kale omuladi mokulonga oilonga iwa. Okwa li yo a katuka onghatu imwe vali. Molwaashi omumwatate oo okwa li e na okulongifa o-Internet mongeshefa yaye, okwa li a tokola toko okukala ashike he i longifa ngeenge omukulukadi waye opo e li.

Osha fimana okukala tu na elihumbato liwa

16, 17. Elihumbato letu liwa ohali dulu okukuma ngahelipi ovamoninomesho? Yandja oshihopaenenwa.

16 Ovanyasha ovalumenhu novakainhu ovo tava longele Jehova ove na oikala iwa, nohava kumwifa ovamoninomesho. (Lesha 1 Petrus 2:12.) Omulumenhu umwe oo a li a ya koBetel muLondon, okwa li a lundulula etaleko laye li na sha nEendombwedi daJehova konima eshi a u hala ta shevesha eshina lokunyanyangida oileshomwa. Omukulukadi waye oo a li ta konakona Ombibeli nEendombwedi domoshitukulwa shavo, okwa li a didilika kutya oikala yomushamane waye oya lunduluka. Fimbo omushamane oo a li ina enda koBetel, ka li a hala Eendombwedi di ende mo meumbo laye. Ndele eshi a aluka koBetel oko a li a ka longa, okwa li a pandula neenghono molwaashi okwa li a ungaungwa naye nombili. Omushamane oo okwa li a popya kutya kape nande oo a li ta longifa omalaka mai. Ovanhu aveshe ove na elididimiko nohava longo nombili. Okwa li a kumwa unene tuu eshi a li a mona ovamwatate novamwameme ovanyasha tava longo nouladi nopehe na ondjabi, ve liyamba okulongifa efimbo lavo neenghono davo moilonga oyo tai xumifa komesho onghundana iwa.

17 Ovamwatate novamwameme ovo hava longo oilonga yokulikongela omboloto opo va file oshisho omaukwaneumbo avo navo ohava longo oilonga yavo nomutima aushe. (Kol. 3:23, 24) Luhapu osho ohashi va kwafele va kaleke po oilonga yavo molwaashi ovayandji voilonga ohava kala ve va lenga omolwokulonga noudiinini kwavo noihava kala va hala okukanifa ovanailonga va tya ngaho.

18. Ongahelipi hatu dulu okukala ‘ovaladi mokulonga oilonga iwa’?

18 Okulineekela kwetu Jehova, okudulika komalombwelo aye nosho yo okufiloshisho eenhele detu dokwoongalela, odo dimwe domeenghedi odo tadi ulike kutya otu na ouladi wongulu yaJehova. Kakele kaasho, otwa hala okukala hatu kufa ombinga pauyadi moilonga yokuudifa Ouhamba nokuninga ovanhu ovahongwa. Kashi na nee mbudi kutya otu li ovanyasha ile ovakulunhu, ohatu ka mona omauwa mahapu ngeenge otwa ningi eenghendabala opo tu kale hatu lihumbata metwokumwe nomifikamhango doukoshoki wopaenghedi delongelokalunga letu. Ohatu ka kala yo twa shiivikila ‘ouladi wokulonga oilonga iwa.’ — Tit. 2:14, NW.

[Eshangelo lopedu]

a Asa otashi dulika a li a hanauna po ashike oikulundu yokuyambela oikalunga ndele ka li a hanauna po oikulundu oko kwa li haku longelwa Jehova. Ile tashi dulika oikulundu oyo ya ka hanaunwa po komona waAsa, Josafat, ya li ya tungwa lwopexulilo lepangelo laAsa. — 1 Eeh. 15:14; 2 Omaf. 15:17.

Oshike we lihonga moihopaenenwa yomOmbibeli nosho yo yokunena

• shi na sha nokuulika ouladi wokuudifa nokuhonga?

• shi na sha nanghee ovanyasha Ovakriste tava dulu okukala ‘ovaladi mokulonga oilonga iwa’?

• shi na sha nanghee hatu dulu okweefa po eenghedindjikilile inadi koshoka?

[Efano pepandja 18]

Mbela oho longifa ngoo Ombibeli alushe ngeenge u li moukalele?

[Efano pepandja 20]

Okulihonga elaka limwe fimbo u li mofikola otaku dulu oku ku kwafela u tamunune mo oukalele woye

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe