ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w12 6/15 ep. 14-18
  • Jehova okwa holola shoka “shi na okuningwa mbala”

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Jehova okwa holola shoka “shi na okuningwa mbala”
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2012
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • EPANGELO LYOMUHANGA LYABRITANIA NAMERIKA TALI NKONDOPALA
  • EPANGELO ENANKONDO LYUUYUNI LYAANGLO-AMERIKA, OLYO OOMPADHI DHOSHEELA NELOYA
  • ANGLO-AMERIKA NOSHO WO OSHILIKAMA SHOONIGA MBALI
  • OSHIYELEKELA SHOSHILIKAMA OTASHI KA HAKAGULA PO OHONDA
  • IILIKAMA TAYI HULITHWA PO
  • Embo lyEhololo olya popya shoka aatondi yaKalunga taya ka ningilwa
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2022
  • Jehova oye ‘omuhololi gwiiholekwa’
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2012
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2012
w12 6/15 ep. 14-18

Jehova okwa holola shoka “shi na okuningwa mbala”

“Embo ndika otali popi kombinga yehololo ndyoka Kalunga e li pa Jesus Kristus, a hololele aamati yaKalunga shoka shi na okuningwa mbala.”—EH. 1:1.

OTO YAMUKULA NGIINI?

Anglo-Amerika ota thanekwa koshitopolwa shini shoshiyelekela?

Ekwatathano lini li li pokati kAnglo-Amerika nIigwana ya Hangana?

Daniel nosho wo Johannes oya hokolola ehulilo lyomapangelo gopantu ngiini?

1, 2. (a) Emoniko lyaDaniel nolyaJohannes otali tu kwathele tu uve ko shike? (b) Omitse hamano dhotango dhoshilikama otadhi thaneke omapangelo geni?

UUNA tatu yelekanitha emoniko lyaDaniel nosho wo lyaJohannes, otatu ka uva ko iinima oyindji mbyoka tayi ningwa ngashingeyi muuyuni naambyoka tayi ka ningwa monakuyiwa. Oshike tatu ilongo memoniko lyaJohannes lyoshilikama shomitse heyali nomemoniko lyaDaniel lyoshilikama shoka shi na ooniga omulongo? Oshike tatu ilongo mwaashoka Daniel a ti sho ta fatulula ondjodhi yaNebukadnezzar yi na ko nasha noshiyelekela oshinenenene? Uuyelele mboka wa yela nawa owu na oku tu inyengitha tu ninge shike?

2 Ehololo ontopolwa 13 otayi popi emoniko lyoshilikama shoka Johannes a mono. Omitse hamano dhotango otadhi thaneke omapangelo taga landula: Egipiti, Assur, Babilonia, Media naPeresia, Greka nosho wo Roma. Omapangelo agehe ngoka oga li ge tonde oluvalo lwomukiintu. (Gen. 3:15) Sho Johannes ta nyola emoniko lye, omutse omutihamano, sha hala okutya, epangelo lyaRoma olyo lya li tali tyakaleke muuyuni. Lwanima, olya li lya pingenwa po komutse omutiheyali. Olye omutse omutiheyali, nokwa li u ungaunga ngiini noluvalo lwomukiintu?

EPANGELO LYOMUHANGA LYABRITANIA NAMERIKA TALI NKONDOPALA

3. Oshilikama oshitilithi shi na ooniga omulongo otashi thaneke shike, nooniga omulongo otadhi thaneke shike?

3 Ehololo ontopolwa 13 otayi popi omutse omutiheyali. Otatu vulu oku gu ndhindhilika uuna tatu yelekanitha emoniko lyaJohannes naandyoka lyaDaniel lyoshilikama oshitilithi shooniga omulongo.a (Lesha Daniel 7:7, 8, 23, 24.) Oshilikama shomemoniko lyaDaniel otashi thaneke epangelo enankondo lyuuyuni lyaRoma ndyoka lya li ko nale. (Tala omathano pepandja 12-13.) Omimvo 1 600 lwaampono dha pita, epangelo lyaRoma olya li lya topolwa momapangelo omashona. Ooniga omulongo ndhoka dha tsapuka momutse gwoshilikama oshitilithi otadhi thaneke omaukwaniilwa ngoka ga zi mepangelo lyaRoma.

4, 5. (a) Oluniga olushona olwa li lwa ningi shike? (b) Epangelo lini tali thanekwa komutse omutiheyali gwoshilikama?

4 Ooniga nenge omapangelo gane ngoka ga tsapuka momutse gwoshilikama oshitilithi oga popiwa momukalo gwi ikalekelwa. Gatatu oga li ga tudhwa mo koluniga lulwe “olushona.” Shika osha li sha ningwa sho Britania ngoka a li oshitopolwa shepangelo enankondo lyaRoma a ningi epangelo lyi ithikamena po kulyo lyene. Epangelo lyaBritania kalya li lela li na oonkondo sigo omomumvo 1600 nasha. Omapangelo gatatu ngoka ga tsapuka mepangelo enankondo ekulu lyaRoma, ongaashi Spania, Holanda naFulaanisa noga li ga simana ge vule Britania. Ihe Britania okwa li e ga vudha mo koolimwe noolimwe e ta kala a simana e ga vule. Momumvo 1700 nasha, Britania okwa li e li pokuninga epangelo enankondo lyuuyuni. Ihe pethimbo ndyoka ka li natango omutse omutiheyali gwoshilikama.

5 Nonando Britania okwa li ta tyakaleke pethimbo ndyoka, iikolonyekwalongo ye yokuumbangalantu waAmerika oya tsu ondumbo naye e tayi ningi Iigwana ya Hangana yaAmerika. Britania ina ya moshipala oshinima shoka, nokwa li a gamene nokuli oshilongo shoka netangakwiita lye enankondo lyomomeya. Sho esiku lyOmuwa lya tameke mo 1914, Britania oye a li epangelo enankondo mondjokonona. Iigwana ya Hangana yaAmerika oya li yi na oofabilika oonene muuyuni auhe.b Pethimbo lyIita yotango yUuyuni, pokati kIigwana ya Hangana yaAmerika naBritania kwa li to gwana po. Omolweuvathano lyawo oya ningi epangelo enankondo lyomuhanga lyUuyuni, Anglo-Amerika ndyoka tali thanekwa komutse omutiheyali gwoshilikama. Epangelo ndika olya li lyu ungaunga ngiini noluvalo lwomukiintu?

6. Omutse omutiheyali ogwa li gu ungaunga ngiini noshigwana shaKalunga?

6 Konima owala sho esiku lyOmuwa lya tameke, omutse omutiheyali ogwa tameke okuponokela oshigwana shaKalunga, sha hala okutya, oshihupe shaamwahe yaKristus kombanda yevi. (Mat. 25:40) Jesus okwe shi popya kutya pethimbo lyokukala po kwe oshihupe sholuvalo lwomukiintu otashi ka kala shi ipyakidhila kombanda yevi. (Mat. 24:45-47; Gal. 3:26-29) Ihe epangelo enankondo lyuuyuni, lyaAnglo-Amerika olya tameke okukondjitha aantu yaKalunga. (Eh. 13:3, 7) Pethimbo lyIita yOtango yUuyuni, olya li lya thiminike oshigwana shaKalunga. Olye shi indike kaashi taandelithe iileshomwa yasho yimwepo nolya li lye edhilile mondjedhililo aakalelipo yongundu yomupiya omudhiginini. Epangelo ndyoka okonyala li hulithe po iilonga yawo yokuuvitha. Jehova okwa li a hololele Johannes oshinima shoka komeho yethimbo noku mu lombwela kutya oshitopolwa oshitiyali sholuvalo otashi ka mwenyopalekwa ishewe, opo shi humithe komeho iilonga yawo yopambepo. (Eh. 11:3, 7-11) Kunena, ondjokonona yoshigwana shaKalunga otayi ulike lela kutya iiningwanima mbyoka oya ningwa.

EPANGELO ENANKONDO LYUUYUNI LYAANGLO-AMERIKA, OLYO OOMPADHI DHOSHEELA NELOYA

7. Pokati komutse omutiheyali gwoshilikama noshiyelekela oshinenenene opu na ekwatathano lini?

7 Pokati komutse omutiheyali gwoshilikama noshiyelekela oshinenenene opu na ekwatathano lini? Britania nosho wo Iigwana ya Hangana yaAmerika oya tsapuka mepangelo lyaRoma. Ongiini mbela shi na ko nasha noompadhi dhoshiyelekela? Otadhi popiwa dhi li osheela sha kwatakanithwa mumwe neloya. (Lesha Daniel 2:41-43.) Shika otashi tsu kumwe nethimbo moka omutse omutiheyali, epangelo enankondo lyuuyuni, Anglo-Amerika lya li tali ka tameka okupangela. Epangelo lyAnglo-Amerika otali popiwa li li osheela sha tulwa mumwe neloya, onkee ano, inali kola lya fa epangelo lyosheela, Roma moka lya tsapuka. Oshe ende ngiini Anglo-Amerika a kale inaa kola?

8, 9. (a) Omutse omutiheyali guuyuni ogwa li gu ulike ngiini oonkondo dhago dha fa dhosheela? (b) Eloya ndyoka li li koompadhi dhoshiyelekela otali thaneke shike?

8 Omathimbo gamwe omutse omutiheyali gwoshilikama ogwa li gu ulike uukwatya wa fa wosheela. Pashiholelwa, ogwa li gu ulike oonkondo sho gwa sindana mIita yOtango yUuyuni. Okuza mpono ogwe ku ulika ishewe oonkondo dha fa dhosheela sho gwa sindana mIita Iitiyali yUuyuni.c Konima yaashono, omutse omutiheyali ogwa kala tagu ulike oonkondo dha fa dhosheela omathimbo nomathimbo. Ihe okuza ngaa sho Anglo-Amerika a tameke okupangela uuyuni, okwa kala a fa osheela sha vundakanithwa mumwe neloya.

9 Aapiya yaJehova oya kala nale ya hala okuuva ko kutya oompadhi dhoshiyelekela otadhi thaneke shike. Daniel 2:41 ota popi kutya osheela neloya otayi ka kala “oshilongo” shimwe. Eloya otali thaneke iinima yontumba mbyoka tayi ka ningitha Anglo-Amerika a kale inaa kola, moku mu yelekanitha nepangelo lyaRoma ndyoka lya li lya fa osheela sho shene sha kola. Eloya otali thaneke “omazimo” gaantu. (Dan. 2:43) Epangelo lyuuyuni, Anglo-Amerika kali na lela oonkondo, molwaashoka aantu oya kala taye li kondjitha ya pewe uuthemba wuukwashigwana, uuthemba womahangano gaaniilonga nosho wo emanguluko lyiilongo yawo. Aantu yowala oye shi ninga oshidhigu kuAnglo-Amerika a kale e na oonkondo dha fa dhosheela sho shene. Aantu oye na omadhiladhilo ga yoolokathana uuna tashi ya pomapangelo. Ngele omupangeli a sindana omahogololo nomawi omashona, iha kala naanaa e na oonkondopangelo dhokutula miilonga omilandu dhe ndhoka a hala. Daniel okwa ti: “Ombinga yimwe yoshilongo shika otayi ka kala ya kola, nonkwawo inayi kola.”—Dan. 2:42; 2 Tim. 3:1-3.

10, 11. (a) ‘Oompadhi’ dhoshiyelekela otadhi ka ningilwa shike? (b) Opehulithodhiladhilo lini tatu vulu okuthika shi na ko nasha nominwe?

10 Pethimbo lyetu, Britania nIigwana ya Hangana oye li natango ookuume kopothingo, nolundji ohaya longele kumwe miinima yontumba mbyoka tayi ningwa muuyuni. Ehunganeko lyoshiyelekela oshinenenene nosho wo lyoshilikama otali ulike kutya Anglo-Amerika ita ka landulwa we kepangelo lilwe enankondo lyuuyuni. Oye epangelo lya hugunina lyuuyuni, ihe ota ka hulithwa po, nonando ye ke na oonkondo dha fa ndhoka dha li dhi niwe kepangelo lyaRoma ndyoka tali thanekwa komagulu gosheela.

11 Mbela ominwe dhokoompadhi dhoshiyelekela odhi na sho tadhi thaneke? Daniel okwa li a tumbula omiyalu dhontumba kondandalunde momamoniko galwe. Pashiholelwa, okwa popi omwaalu gwooniga ndhoka dhi li komitse dhiilikama ya yoolokathana. Omiyalu ndhoka odha simana. Ihe Daniel ina popya kutya ominwe dhoshiyelekela otadhi thaneke shike. Onkee ano, osha fa shi li ngeyi kutya omwaalu gwominwe dhookompadhi inagu simana, ngaashi owala omwaalu gwomaako, gwiikaha, gwominwe dhokoonyala, gwomagulu nogwoompadhi inaagu simana. Ihe Daniel okwe shi popya kutya ominwe dhoshiyelekela odha ningwa mosheela shi li mumwe neloya. Otatu vulu okuthika pehulithodhiladhilo kutya epangelo enankondo lyuuyuni, Anglo-Amerika olyo tali ka kala tali panga uuna “emanya” ndyoka tali thaneke Uukwaniilwa waKalunga tali ka dhenga oompadhi dhoshiyelekela.—Dan. 2:45.

ANGLO-AMERIKA NOSHO WO OSHILIKAMA SHOONIGA MBALI

12, 13. Oshilikama shooninga mbali otashi thaneke shike, nosha li sha ningi shike?

12 Nonando epangelo enankondo lyuuyuni Anglo-Amerika olya fa osheela sha tulwa mumwe neloya, emoniko ndyoka Johannes a pewa kuJesus otali ulike kutya epangelo ndyoka otali ka tsikila nokudhana onkandangala onene momasiku gahugunina. Ngiini mbela? Johannes okwa li a mono oshilikama shi na ooniga mbali tashi popi sha fa oshikoko. Oshilikama shoka oshitilithi otashi thaneke shike? Otashi thaneke omapangelo gaali gomuhanga, molwaashoka oshi na ooniga mbali. Oshilikama shika nasho otashi thaneke Anglo-Amerika, epangelo enankondo lyuuyuni, ihe otali dhana onkandangala yi ili.—Lesha Ehololo 13:11-15.

13 Oshilikama shooniga mbali osha li sha lombwele aantu ya honge oshiyelekela shoshilikama shoka shi na omitse heyali. Johannes okwa nyola kutya oshilikama shoshiyelekela oko sha li nale, ihe ngashingeyi kashi ko we notashi ka holoka ishewe. Shika osho naanaa sha li sha ningilwa ehangano ndyoka tali humithwa komeho kuBritania nosho wo kIilongo ya Hangana. Ehangano ndyoka olya li lya hala okuhanganitha iigwana nomapangelo gayo.d Olya li lya totwa po konima yIita yOtango yUuyuni nolya li hali ithanwa Oshipandi shIigwana. Olya kana po petameko lyIita Iitiyali yUuyuni. Pethimbo lyiita mbyoka oshigwana shaKalunga osha li sha popi ngaashi ehunganeko ndyoka li li mEhololo kutya oshiyelekela shoshilikama otashi ka anduka ishewe. Osha anduka shi li Iigwana ya Hangana.—Eh. 17:8.

14. Omeityo lini oshiyelekela shoshilikama shi li “omukwaniilwa omutihetatu?”

14 Oshilikama shoka Johannes okwe shi ithana “omukwaniilwa omutihetatu.” Omolwashike e shi ithana omukwaniilwa? Omolwaashoka koshilikama shotango kaku na omutse omutihetatu ngoka tagu shi thaneke. Oshi li owala oshiyelekela shoshilikama. Oonkondo ndhoka shi na ohadhi zi kiilongo mbyoka yi li iilyo yIigwana ya Hangana, unene tuu kuAnglo-Amerika, epangelo enankondo lyuuyuni. (Eh. 17:10, 11) Ihe nonando ongaaka, osha li sha pewa oonkondo shi kale sha fa omukwaniilwa, opo shi longe iilonga yontumba mbyoka tayi ka guma uuyuni auhe.

OSHIYELEKELA SHOSHILIKAMA OTASHI KA HAKAGULA PO OHONDA

15, 16. Ohonda otayi thaneke lye, noshike tashi ningwa po naayambidhidhi yayo?

15 Johannes okwa hokolola wo ohonda ndjoka ya kuutumba koshilikama oshitiligane, sha fa oshiyelekela shoshilikama shomitse heyali. Moshipala shohonda ndjoka omwa nyolwa edhina “Babiloni oshinene.” (Eh. 17:1-6) Ohonda ndjoka otayi thaneke omalongelokalunga agehe giifundja, unene tuu oongeleka dhUukwakriste. Omahangano gomalongelokalunga oga kala nokulaleka nuuyamba oshiyelekela shoshilikama noga kala wo noku shi nwetha mo.

16 Ihe okuza mesiku lyOmuwa Babiloni oshinene osha mona nkene omeya hoka sha kuutumba tage ende taga pwine po noonkondo. Omeya ngoka otaga thaneke aantu mboka haye shi ambidhidha. (Eh. 16:12; 17:15) Pashiholelwa, sho oshiyelekela shoshilikama sha holoka lwotango, oongeleka dhuukwakriste odha li apuhe miilongo yokuuninginino, naashoka osha li enwethomo enene noonkondo lyaBabiloni oshinene. Kunena, aantu oyendji inaya simaneka we oongeleka nosho wo aasita yawo. Oyendji oyi itaala kutya omalongelokalunga ogo haga etitha omaipumomumwe. Aantu yamwe miilongo yokuuninginino oye shi popya olundji montaneho kutya omalongelokalunga agehe naga hulithwe po owala.

17. Oshike tashi ka ningilwa omalongelokalunga giifundja masiku, nomolwashike?

17 Aantu momalongelokalunga giifundja itaya ka pwa mo thiluthilu. Ohonda otayi ka tsikila nokunwetha mo aakwaniilwa ya longe ehalo lyayo, sigo Kalunga ta ka pendutha moomwenyo dhaapangeli ya gwanithe po ehalo lye. (Lesha Ehololo 17:16, 17.) Masiku Jehova ota ka hwahwameka omahangano gopapolotika guuyuni waSatana ga ponokele ohonda. Otaga ka hulitha po enwethomo lyayo notage ke yi hula ashihe. Omimvo omilongo dha ka pita oshinima shoka osha kala sha fa oongano, ihe yamwe oye wete natango kutya kashi na siku shi ka ningwe. Ohonda onkee ngaa ya kayila koshilikama oshitiligane nokunena, noinayi thenunuka ko natango. Ihe otayi ka gwa ko ombadhilila nokuhanagulwa po.—Eh. 18:7, 8, 15-19.

IILIKAMA TAYI HULITHWA PO

18. (a) Oshilikama otashi ka ninga shike, noshizemo otashi ka kala sha tya ngiini? (b) Daniel 2:44 ota popi kutya Uukwaniilwa waKalunga otawu ka hulitha po omaukwaniilwa geni? (Tala oshimpungu pepandja 17.)

18 Ngele omalongelokalunga giifundja ga hanagulwa po, Satana ota ka sikumudha oshilikama, sha hala okutya, omahangano ge gopapolitika kombanda yevi ga ponokele Uukwaniilwa waKalunga. Molwaashoka aakwaniilwa yokombanda yevi itaya ka vula okuponokela Uukwaniilwa waKalunga megulu, otaya ka ponokela aayambidhidhi yawo kombanda yevi. Aakwaniilwa yokombanda yevi otaye ki iyadha muudhigu wu vule oonkondo dhawo. (Eh. 16:13-16; 17:12-14) Daniel okwa popya kombinga yiita mbyoka tayi ka pata ko. (Lesha Daniel 2:44.) Oshilikama shoka sha popiwa mEhololo 13:1 noshiyelekela shasho nosho wo oshilikama shoka shi na ooniga mbali otayi ka hanagulwa po.

19. Otu na einekelo lini, na ngashingeyi ethimbo lyokuninga shike?

19 Otu li pethimbo omutse omutiheyali tagu pangele. Itaku ka tsapuka we omitse dhilwe koshilikama shika sigo tashi hanagulwa po. Epangelo lyaAnglo-Amerika olyo tali ka kala onkelo yomapangelo omanankondo guuyuni sigo omalongelokalunga giifundja ga kombwa po. Ombinga owala onshoneelela yomahunganeko gaDaniel naJohannes ya gwanithwa po. Otu na einekelo kutya omalongelokalunga giifundja otaga ka hulithwa po masiku nosho wo kutya iita yaArmagedon otayi ya mbala. Kalunga okwe tu hololela nale iinima mbyoka. Mbela ohatu vulika ngaa komalondodho gopahunganeko? (2 Pet. 1:19) Ngashingeyi olyo ethimbo lyokukala twa gama kombinga yaJehova nokwaambidhidha Uukwaniilwa we.—Eh. 14:6, 7.

[Omanyolo gopevi]

a Onomola omulongo ohayi longithwa olundji okuthaneka oshinima sha gwana po mOmbiimbeli, mpaka otayi thaneke omapangelo agehe ngoka ga zi mepangelo enankondo lyaRoma.

b Nonando epangelo ndyoka lyomuhanga olya kala ko okuza mo 1700 nasha, Johannes ote li popi lya fa tali ka kala po petameko lyesiku lyOmuwa. Ihe emoniko ndyoka lya popiwa mEhololo olya li lya gwanithwa “mesiku lyOmuwa.” (Eh. 1:10) Epangelo lyuuyuni lyomuhanga lyAnglo-Amerika olya tameka owala okulongela kumwe pethimbo lyIita yOtango yUuyuni.

c Daniel okwa li a hunganeke kutya pethimbo lyIita Iitiyali yUuyuni Anglo-Amerika ‘ote ke eta ehanagulo likenyaneka.’ (Dan. 8:24) Pashiholelwa, Anglo-Amerika okwa li e eta ehanagulo enene linyanyalitha sho u umbile oomboma mbali dhoatoma moshilongo shimwe shaatondi ye.

d Tala embo Revelation—Its Grand Climax at Hand!, epandja 240, 241, 253.

[Oshimpungu pepandja 17]

“AALELI MBOKA” OYO OOLYE?

Ehunganeko lyaDaniel 2:44 otali ti kutya Uukwaniilwa waKalunga otawu ka ‘yonagula po iilongo nenge omaukwaniilwa ngoka agehe.’ Ehunganeko ndyoka otali popi owala omaukwaniilwa ngoka taga thanekwa kiitopolwa yi ili noyi ili yoshiyelekela.

Ongiini shi na ko nasha nomapangelo galwe agehe gopantu? Ehunganeko lilwe lya fa ndyoka tali adhika mEhololo otali tu pe ethano lya mbwalangandja. Otali popi kutya ‘aakwaniilwa yokombanda yevi alihe’ otaya ka kondjitha Jehova “mesiku enene lyaKalunga Omunankondoadhihe.” (Eh. 16:14; 19:19-21) Onkee ano, puArmagedon omaukwaniilwa ngoka taga thanekwa koshiyelekela nosho wo omapangelo agehe gopantu otaga ka hanagulwa po.

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe