ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 9/1 ep. 28-32
  • Ohatu ka kala nokweenda medina laJehova Kalunga ketu

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Ohatu ka kala nokweenda medina laJehova Kalunga ketu
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Ovanhu otava mono natango oixuna kelongifo leenghono
  • Ohatu pwilikine komalondwelo aJehova
  • Natu twikileni okweenda pamwe naKalunga mefimbo la piyaana
  • ‘Fye katu fi ovashunimonima’
  • Omolwashike Kalunga a li a hokwa Noowa?
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
  • “Okwa kala mekwatathano naKalunga”
    Natu Holeleni Eitaalo Lyawo
  • “Okwa kala mekwatathano naKalunga”
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2013
  • Okukala kwetu oupafi oshinima sha endelela neenghono
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 9/1 ep. 28-32

Ohatu ka kala nokweenda medina laJehova Kalunga ketu

“Fye ohatu ka kala nokweenda medina [laJehova, NW] Kalunga ketu alushe fiyo alushe.” —  MIKA 4:5.

1. Shi na sha nelihumbato lopaenghedi, onghalo oya li ngahelipi pefimbo laNoa, na Noa okwa li a yooloka ko ngahelipi kovanhu vopefimbo laye?

OMULUMENHU wotete oo a tumbulwa mOmbibeli a enda pamwe naKalunga okwa li Henok. Omutivali okwa li Noa. Ombibeli otai tu lombwele tai ti: “Noa okwa li omulumenhu omuyuki nokwa li e he noshipo mokati kovanhu vomounyuni waye. Noa okwa enda pamwe naKalunga.” (Genesis 6:9) Pefimbo laNoa, ovanhu vahapu ova li va efa po elongelokalunga la koshoka. Onghalo ii oya li ya naipikwa neenghono kovaengeli ve he fi ovadiinini ovo va li va ya momilele di he fi dopaushitwe novakainhu ndele tava dala oludalo hali ifanwa Ovanefilim, “ovanaenghono,” ile “ovalumenhu va tumbala” vopefimbo olo. Hano kashi kumwifa eshi ounyuni wa li wa yada elongifo leenghono! (Genesis 6:2, 4, 11) Ndele nande ongaho, Noa ka li e na oshipo nokwa li “omuudifi wouyuki.” (2 Petrus 2:5) Eshi Kalunga a li e mu lombwela a tunge onguluwato omolwokuxupifa eemwenyo, Noa okwa dulika ndele ta ‘ningi naanaa ngaashi Kalunga a tonga.’ (Genesis 6:22) Doshili, Noa okwa enda pamwe naKalunga.

2, 3. Noa okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa shilipi kunena?

2 Paulus okwa kwatela mo Noa momusholondodo waye weendombwedi didiinini, eshi a shanga a ti: “Meitavelo Noa, eshi a shiivifilwa inya inai monika natango, metilo liyapuki okwa tunga ongulu yomomeva, a xupife eumbo laye, nomeitavelo okwa tokola ounyuni nokwa ninga omufyuululi wouyuki tau di meitavelo.” (Ovaheberi 11:7) Kashi fi tuu oshihopaenenwa shiwa! Molwaashi Noa okwa li e na elineekelo kutya eendjovo daJehova otadi ka wanifwa, okwa li a longifa efimbo laye, eenghono daye nosho yo oiniwe yaye opo a wanife po oipango yaKalunga. Sha faafana, vahapu kunena ova efa po eemhito dokukala va tumbala mounyuni ou, ndele tava longifa efimbo lavo, eenghono davo nosho yo oiniwe yavo mokudulika keemhango daJehova. Eitavelo lavo olididilikwedi notali ka tya exupifo kuvo nosho yo kuvamwe. —  Lukas 16:9; 1 Timoteus 4:16.

3 Okukala neitavelo tali longo osha li shidjuu kuNoa nosho yo koukwaneumbo waye ngaashi ashike sha li shidjuu kuHenok, xekulululwa yaNoa, oo a kundafanwa moshitukulwa sha tetekela. Pefimbo laNoa nosho yo pefimbo laHenok, ovalongelikalunga vashili ova li vanini momuvalu —  ovanhu ashike vahetatu va li ovadiinini nova xupa mEyelu. Noa okwa li a udifa ouyuki mounyuni omo mwa li elongifo leenghono noluhaelo. Kakele kaasho, ye noukwaneumbo waye ova li va tunga onguluwato inenenene mokulilongekidila eyelu lomounyuni aushe, nonande kapa li oo a mona nale eyelu la tya ngaho. Osho osha li shikumwifa neenghono kovanhu ovo vali have va mono.

4. Jesus okwa popya shi na sha nepuko lilipi olo la li la ningwa kovanhu vopefimbo laNoa?

4 Shihokwifa, eshi Jesus a popya shi na sha nefimbo laNoa, ka li a popya kombinga yelongifo leenghono, yomalongelokalunga oipupulu ile yoluhaelo —  nonande oinima oyo oya li omanyono a kwata moiti. Epuko olo Jesus a divilika ola li okuhapwilikina kwovanhu kelondwelo olo va li tava pewa. Okwa ti kutya ova li “hava li nohava nu, hava hombola nohava hombolifa, fiyo efiku olo Noa a ya mo monguluwato.” Oshike sha li sha puka shi na sha nokulya, nokunwa nosho yo okuhombola ile okuhombolwa? Ovanhu ova li ashike tava hafele onghalamwenyo “yakwalukeshe.” Ndele eyelu ola li tali ke uya, na Noa okwa li ta udifa ouyuki. Eendjovo daye nosho yo elihumbato laye oya li ngeno i na oku va londwela. Ndele nande ongaho, “inave shi shiiva, fiyo eyelu le uya nole va hanauna po aveshe.” —  Mateus 24:38, 39.

5. Noa noukwaneumbo waye ova li va pumbwa omaukwatya elipi?

5 Ngeenge hatu diladila shi na sha nefimbo olo, otu wete kutya Noa okwa li a katuka onghatu yopandunge. Ndelenee fimbo Eyelu la li inali uya, osha li tashi pula ouladi okukala omunhu wa yooloka ko kuvamwe. Osha li sha pula Noa noukwaneumbo waye eitavelo la kola opo va tunge onguluwato inenenene nokutula mo oinamwenyo yomaludi aeshe. Mbela vamwe vomokangudu kovadiinini ovo ova li omafimbo amwe hava diladila kutya otava dulu okukala ve he na ko nasha, ndele tava kala ashike nokuhafela onghalamwenyo “yakwalukeshe”? Nokuli nonande otashi dulika oshinima osho sha li she ya momadiladilo avo, kasha li nande sha nghundipaleka oudiinini wavo. Konima yomido dihapu —  omido dihapu di dule odo keshe umwe womufye te lididimike monghalelo ei yoinima  — eitavelo laNoa ole mu xupififa mEyelu. Ndele Jehova okwa hanauna po ovanhu aveshe ovo va li tava hafele onghalamwenyo “yakwalukeshe” noinava shiiva eityo lefimbo olo vali mulo.

Ovanhu otava mono natango oixuna kelongifo leenghono

6. Konima yEyelu, onghalo ilipi ya li ko natango?

6 Eshi omeva Eyelu a pwiinina po, ovanhu ova li va hovela vali nonghalamwenyo ipe. Ndele ovanhu ova li natango inava wanenena ‘nomadiladilo omutima womunhu’ okwa twikila okukala ‘mai okudja kounona waye.’ (Genesis 8:21) Kakele kaasho, nonande eendemoni kada li vali tadi dulu okulundulukila momalutu opanhu, oda li natango de lipyakidila neenghono. Noinapa kalwa, ounyuni wovahenakalunga owa ka ulika kutya owa li u li “mepangelo lomunawii,” novalongeli Kalunga vashili ova li ve na okukondjifa “omakonda omuyelani,” ngaashi ashike shi li kunena. —  1 Johannes 5:19; Ovaefeso 6:11, 12.

7. Elongifo leenghono ola hapupala ngahelipi konima yEyelu?

7 Okudja pefimbo laNimrod konima yEyelu, osha yela kutya ounyuni owa kala natango u yadi elongifo leenghono. Omolwokuhapupala kwovanhu nosho yo exumokomesho moungoba, elongifo leenghono ola enda tali hapupala mokweendela ko kwefimbo. Momido donalenale, opa li omikonda, omaonga, omauta noikuti nosho yo omatemba oita. Momido opo da piti, okwa ndulukwa oilwifo ngaashi eengodo, omakanona, opo nee pehovelo lefelemudo eti-20 taku uya eenyuula nosho yo eemishile doshinanena. Oita yoTete yOunyuni oya luwa noilwifo itilifa neenghono, ngaashi eedila, eetenga doita, eeshikepa dokoshi yomeva nosho yo omiku doudiyo. Moita ya tya ngaho, oilwifo ya tya ngaho oya dipaa ovanhu omamiliyona. Mbela osho osha li inashi teelelwa? Hasho.

8. Ehololo 6:1-4 ola wanifwa ngahelipi?

8 Momudo 1914, Jesus okwa nangekwa po e li Ohamba yOuhamba waKalunga womeulu, nomo ‘efiku lOmwene’ la hovela. (Ehololo 1:10) Memoniko olo la hokololwa membo lEhololo, Jesus okwa monika e li Ohamba ya londa onghambe itoka tai ka findana. Opa li ovalondinghambe vamwe ve mu landula, ovo keshe umwe womuvo ta faneke omaudjuu oo taa hange ovanhu. Umwe womuvo okwa londa onghambe itilyana, nokwa li a pewa “a kufe po ombili kombada yedu, opo ovanhu va dipaafane, ndele ye okwa pewa eongamukonda linene.” (Ehololo 6:1-4) Onghambe oyo nomulondi wayo otai faneke oita, neongamukonda linene olo la popiwa omo otali faneke ehanauno linene inashi monika nale olo hali etifwa koita yokunena nokoilwifo yayo i na eenghono. Oilwifo yokunena oya kwatela mo oilwifo yopalute, oyo keshe shimwe shomuyo tashi dulu okudipaa ovanhu omayovi omilongo; eemishile odo tadi dulu okuumba oikuti koinima i li kokule oule weekilometa omayovi; nosho yo oilwilifo youdiyo naayo hai tandavelifa eembuto doudu oyo tai dulu okudipaa ovanhu vahapu neenghono.

Ohatu pwilikine komalondwelo aJehova

9. Ongahelipi ounyuni wonena wa faafana naao wa li ko fimbo Eyelu inali uya?

9 Mefimbo laNoa, Jehova okwa hanaunine po ovanhu omolwelongifo leenghono linene lovanhu ovakolokoshi olo la li tali xwaxwamekwa kOvanefilim. Ongahelipi kunena? Mbela oku na elongifo leenghono linini shi dulife nale? Hasho nandenande! Natango, ngaashi ashike sha li pefimbo laNoa, ovanhu kunena ove lipyakidila noinima yavo yonghalamwenyo, tava kendabala okukala nonghalamwenyo “yakwalukeshe,” noinava hala okupwilikina komalondwelo oo taa yandjwa. (Lukas 17:26, 27) Mbela ope na etomheno olo tali tu ningifa tu kale twa limbililwa kutya Jehova ita ka hanauna po vali ovanhu? Ahowe.

10. (a) Elondwelo lilipi la yandjwa lwoikando momaxunganeko Ombibeli? (b) Otu na okukatuka onghatu yopandunge ilipi kunena?

10 Omido omafele fimbo Eyelu la li inali uya, Henok okwa li a xunganeka shi na sha nehanauno olo kwa li tali ke uya pefimbo letu. (Judas 14, 15) Jesus naye okwa popya shi na sha ‘noudjuu munene,’ oo tau ke uya. (Mateus 24:21) Ovaprofeti vamwe navo ova londwela shi na sha nefimbo olo. (Hesekiel 38:18-23; Daniel 12:1; Joel 2:31, 32) Membo lEhololo namo ohatu lesha mo efaneko la yela li na sha nehanauno olo laxuuninwa. (Ehololo 19:11-21) Tu li oohandimwe, ohatu hopaenene Noa notu li ovaudifi vouyuki. Ohatu pwilikine komalondwelo aJehova nohatu kwafele pahole ovanhu vakwetu opo navo ve a ude. Onghee hano, ngaashi Noa, ohatu ende pamwe naKalunga. Doshili, osha fimanenena opo keshe oo a hala omwenyo a twikile okweenda pamwe naKalunga. Ongahelipi hatu dulu oku shi ninga nonande ohatu shakeneke omafininiko efiku keshe? Otwa pumbwa okukala tu na eitavelo la kola mokuwanifwa kwelalakano laKalunga. —  Ovaheberi 11:6.

Natu twikileni okweenda pamwe naKalunga mefimbo la piyaana

11. Omonghedi ilipi hatu hopaenene Ovakriste vomefelemudo lotete?

11 Mefelemudo lotete, Ovakriste ovavaekwa ova li va popiwa kutya ove li oonakweenda “nondjila.” (Oilonga 9:2) Onghedi yavo aishe yokukalamwenyo oya li ya kanghamena keitavelo muJehova nosho yo muJesus Kristus. Ova li va enda mondjila oyo Omwene wavo a enda. Kunena, Ovakriste ovadiinini ohava ningi sha faafana.

12. Oshike sha ningwa po konima eshi Jesus a li a palula eengudu dovanhu pashikumwifilonga?

12 Efimano leitavelo ola ulikwa nawa moshiningwanima osho sha ningilwe pefimbo loukalele waJesus. Pomhito imwe, Jesus okwa li a palula ongudu yovalumenhu 5 000 lwaapo pashikumwifilonga. Ovanhu ova li va kumwa nova hafa. Ndele didilika osho sha li sha ningwa po konima yaasho. Ohatu lesha taku ti: “Ovanhu eshi va mona oshikumwifilonga eshi Jesus e shi ninga, ova tya: Ou oshili omuprofeti winya [kwa] li e nokuuya mounyuni. Ndele hano Jesus eshi e shi koneka kutya, ovo va hala oku mu kufa noku mu fininika, ve mu ninge ohamba, okwa shuna ko komhunda, Oye aeke.” (Johannes 6:10-15) Oufiku oo okwa ya konhele imwe i lili. Okwaanya kwaJesus okuningwa ohamba otashi dulika kwa li kwa nyemateka ovanhu vahapu. Okwa li shili a ulika kutya oku na ounongo wokukala ohamba noku na eenghono okuwanifa po eemhumbwe dovanhu dopalutu. Ndelenee kasha li efimbo laJehova natango opo Jesus a pangele e li Ohamba. Kakele kaasho, Ouhamba waJesus owa li tau ka kala meulu, ndele hakombada yedu.

13, 14. Etaleko lilipi ovanhu vahapu va li ve na, nongahelipi eitavelo lavo la li la yelekwa?

13 Ndele nande ongaho, eengudu dovanhu oda li da tokola okulandula Jesus noda li de mu hanga “langhele kwinya yefuta,” ngaashi Johannes a ti. Omolwashike va li ve mu landula konima eshi a henuka eenghendabala davo doku mu ninga ohamba? Vahapu ova li ve na omataleko opanhu molwaashi ova li tava popi shi na sha noikulya oyo Jehova a li a yandja mombuwa pefimbo laMoses. Ova li lela va hala okutya Jesus okwa li e na okutwikila oku va pa oikulya. Jesus okwa li a mona mo omalinyengotomheno avo a puka, ndele ta hovele oku va honga oshili yopamhepo oyo kwa li tai dulu oku va kwafela va lundulule okudiladila kwavo. (Johannes 6:17, 24, 25, 30, 31, 35-40) Ndele vamwe ove mu ngongotela, unene tuu eshi a li a popya efaneko eli a ti: “Oshilishili handi mu lombwele, ngenge itamu li ombelela yOmona wOmunhu nye itamu nu ohonde yaye, nye kamu na omwenyo munye vene. Ou ta li ombelela yange ye ta nu ohonde yange, oye e nomwenyo waalushe, ndele handi mu nyumuna efiku laxuuninwa.” —  Johannes 6:53, 54.

14 Omafaneko aJesus luhapu okwa li hae linyengifa ovanhu va ulike ngeenge ova hala ngoo shili okweenda pamwe naKalunga. Efaneko olo ola li yo le linyengifa ovanhu. Ola li le va kuma neenghono. Ohatu lesha taku ti: “Vahapu vomovalongwa vaye eshi ve shi uda, ova tya: Eendjovo edi dikukutu, olyelye ta dulu oku di pwilikina?” Jesus okwa li a twikila oku va yelifila kutya ove na okutala keityo lopamhepo leendjovo daye. Okwa ti: “Omhepo oyo tuu tai yandje omwenyo; ombelela kai na eshi tai kwafa. Eendjovo edi nde di mu lombwela, odo omhepo nomwenyo.” Ndele nande ongaho, vahapu kava li va pwilikina, nehokololo otali ti: “Okudja opo vahapu vomovalongwa vaye va shuna monima, vo inava enda vali naye.” —  Johannes 6:60, 63, 66.

15. Etaleko la yuka lilipi vamwe vomovashikuli vaJesus va li ve na?

15 Nonande ongaho, havahongwa aveshe vaJesus va li ve linyenga monghedi ya tya ngaho. Oshoshili kutya ovahongwa ovadiinini kava li va uda ko naanaa osho Jesus kwa li ta ti. Ndele elineekelo lavo muye ola li la kola. Petrus, umwe womovahongwa ovadiinini, okwa li a popya omaliudo ovahongwa aveshe ovo va li va fyaala po, eshi a ti: “Omwene, otu ye kulyelye ngeno? Ove u neendjovo domwenyo waalushe.” (Johannes 6:68) Kai fi tuu oikala ya denga mbada, nokashi fi tuu oshihopaenenwa shiwa!

16. Omeenghedi dilipi tashi dulika tu yelekwe, netaleko la yuka lilipi tu na okukala tu na?

16 Nafye kunena ohatu dulu okuyelekwa ngaashi ovahongwa ovo vonale va li va yelekwa. Shi na sha nafye, otashi dulika tu kale twa nyemata molwaashi omaudaneko aJehova inaa wanifwa meendelelo ngaashi twa hala. Otashi dulika tu kale tu udite kutya omayelifo Omishangwa moishangomwa yetu ye likolelela kOmbibeli omadjuu okuuda ko. Otashi dulika tu nyematekwe kelihumbato lOmukriste mukwetu. Mbela otashi ka kala ngoo sha yuka okweefa po okweenda pamwe naKalunga omolwoinima oyo ile imwe ya yukila oko? Hasho nandenande! Ovahongwa ovo va li va fiya po Jesus ova li hava diladila pambelela. Otu na okuhenuka okuninga sha faafana.

‘Fye katu fi ovashunimonima’

17. Ongahelipi hatu dulu okukwafelwa tu twikile okweenda pamwe naKalunga?

17 Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Omishangwa adishe da yandjwa keenghono dOmhepo yaKalunga.” (2 Timoteus 3:16) Jehova ote tu lombwele sha yela okupitila mOmbibeli, ta ti: “Apa ondjila, ei mu nokweenda nayo.” (Jesaja 30:21) Okudulika kEendjovo daKalunga otaku tu kwafele tu ‘litale nhumbi hatu ende.’ (Ovaefeso 5:15) Okukonakona Ombibeli nosho yo okudilonga shi na sha naasho hatu lihongo otaku tu dulifa tu ‘ende moshili.’ (3 Johannes 3) Doshili, ngaashi Jesus a popya, ‘omhepo oyo tai yandje omwenyo; ombelela kai na eshi tai kwafa.’ Ewiliko alike li shii okulineekelwa olo hatu dulu okuyukifa nalo eenghatu detu ololo lopamhepo, olo hali monika okupitila mEendjovo daJehova, momhepo yaye nosho yo mehangano laye.

18. (a) Vamwe ohava ningi shike osho shi he li pandunge? (b) Ohatu kulike eitavelo loludi lilipi?

18 Kunena, ovo hava nyemata omolwokudiladila pambelela ile molwomateelelo inaa wanifwa, luhapu ohava hovele okulalakanena oinima yomounyuni. Molwaashi ohava kala ve wete efimbo olo tu li mulo inali endelela, ohava kala ve wete inava pumbwa ‘okukala oupafi,’ nohava lalakanene oinima yopaumwene omolwokulihola mwene, ponhele yokupitifa komesho oinima yOuhamba. (Mateus 24:42) Okweenda mondjila oyo osha nyika oulai neenghono. Didilika eendjovo domuyapostoli Paulus tadi ti: “Fye katu [fi] ovashunimonima voku ka kana, ndelenee ofye hatu itavele, eemwenyo detu di xupifwe.” (Ovaheberi 10:39) Ngaashi Henok naNoa, nafye otu li mefimbo la piyaana, ndele ngaashi vo, otu na oufembanghenda wokweenda pamwe naKalunga. Mokuninga ngaho, ohatu ka kala tu na eteelelo la shilipalekwa kutya ohatu ka mona ewanifo lomaudaneko aJehova, okuhanaunwa po kwovakolokoshi nosho yo ounyuni mupe wouyuki wa dikwa po. Kai fi tuu onakwiiwa ikumwifi!

19. Mika okwa hokolola ngahelipi onghatu oyo ovalongelikalunga vashili tava katuka?

19 Omuprofeti Mika oo a li a nwefwa mo kuKalunga okwa popya kutya oiwana younyuni otai kala “nokweenda, keshe shimwe, medina laKalunga kasho.” Opo nee okwa popya shi na sha naye mwene nosho yo ovalongelikalunga vakwao ovadiinini, a ti: “Fye ohatu ka kala nokweenda medina [laJehova, NW] Kalunga ketu alushe fiyo alushe.” (Mika 4:5) Ngeenge owa tokola toko ngaashi Mika a li a tokola, kala popepi naJehova nonande efimbo oli kale la piyaana shi fike peni. (Jakob 4:8) Natu kale tu na ehalo tali di komutima lokweenda pamwe naJehova Kalunga ketu paife nosho yo fiyo alushe!

Oto nyamukula ngahelipi?

• Omafaafano elipi e li pokati kefimbo laNoa nosho yo lokunena?

• Noa noukwaneumbo waye ova li va katuka onghatu ilipi, nongahelipi hatu dulu okuhopaenena eitavelo lavo?

• Ovashikuli vaJesus vamwe ova li ve na etaleko la puka lilipi?

• Ovakriste vashili ova tokola toko okuninga shike?

[Efano pepandja 30]

Ngaashi ashike sha li pomafiku aNoa, ovanhu kunena ove lipyakidila noinima yakeshe efiku

[Efano pepandja 31]

Tu li ovaudifi vOuhamba, ‘katu fi ovashunimonima’

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe