“Omupiya omudiinini” okwa pita meyeleko!
“Efimbo la fika, etokolo li hovele meumbo laKalunga.” —1 Petrus 4:17.
1. Oshike osho Jesus a mona eshi a konakona “omupiya”?
POPENTEKOSTE 33 O.P., Jesus okwa nangeka po “omupiya” a yandje eendja pefimbo la wapala ‘kovapiya’ vaye. Mo 1914, Jesus okwa li a nangekwa po e li Ohamba, nokonima yefimbo okwa konakona “omupiya” oo. Okwa hanga vahapu vomongudu ‘yomupiya’ oo ve li ‘ovadiinini novanaendunge.’ Onghee hano, okwe va nangeka po ve li “elenga loinima yaye aishe.” (Mateus 24:45-47) Ndelenee opa li yo omupiya mwii, oo a ha li omudiinini nomunaendunge.
‘Omupiya oo mwii’
2, 3. ‘Omupiya oo mwii’ okwa dja peni, nokwa holoka po ngahelipi?
2 Jesus okwa popya shi na sha nomupiya mwii konima ashike eshi a kundafana shi na sha ‘nomupiya omudiinini nomunaendunge.’ Okwa ti: “Omupiya ou ngenge omwii, note lipopile momwenyo waye: Omwene wange ota kala ko, ndee ta hovele okudenga ovapiya ovakwao ndee ta li ndee ta nu pamwe neengholwe, opo nee omwene womupiya ou ote uya efiku olo ine mu teelela notundi oyo ine i shiiva, ndele te mu [handukile nehandukilo linene, NW] ndee te mu pe oshipewa shovanaihelele. Omo hamu kala elilaano nelikweshelo lomayoo.” (Mateus 24:48-51) Outumbulilo ‘omupiya oo mwii’ otau yukifa elitulemo letu keendjovo daJesus da tetekela di na sha nomupiya omudiinini nomunaendunge. Heeno, ‘omupiya mwii’ okwa dja mongudu yomupiya omudiinini.a Ngahelipi mbela?
3 Komesho yo 1914, oilyo ihapu yongudu yomupiya omudiinini okwa li i na eteelelo la pama loku ka shakena nOmuhomboli meulu momudo oo tuu oo, ndele eteelelo lavo kala li la wanifwa. Oshidjemo omolwaasho nosho yo oinima imwe i lili, vahapu okwa li va nyemata novanini okwa li va ninga olungwenye. Vamwe vomuvo ova hovela “okudenga” neendjovo ovo va li ovamwaxe nokweendafana “neengholwe,” odo di li eengudu domalongelokalunga Oukwakriste.—Jesaja 28:1-3; 32:6.
4. Ongahelipi Jesus a ungaunga ‘nomupiya mwii’ nosho yo ovo va ulika omhepo ya faafana?
4 Ovo va li nale Ovakriste ova ninga ‘omupiya oo mwii’ na Jesus okwe va handukila “nehandukilo linene.” Ngahelipi mbela? Okwe va ekelashi nova kanifa eteelelo lavo lokuya meulu. Ndele kava li va hanaunwa po divadiva. Okwa li ve na okumona oixuna kelilaano nelikwesho lomayoo “momilaulu dopondjelela” yeongalo lopaKriste. (Mateus 8:12) Okudja pefimbo olo lonale, opa kala natango oohandimwe vanini vomovavaekwa ovo va ulika omhepo ii ya faafana, nokungaha ove liholola kutya vo oshitukulwa ‘shomupiya mwii.’ Vamwe ‘vomeedi dimwe’ ova hopaenena okuhenoudiinini kwavo. (Johannes 10:16, OB-1954) Ovatondi vaKristus aveshe va tya ngaho ohava i “momilaulu dopondjelela” dopamhepo odo tuu odo.
5. Mekondjifafano nanghee ‘omupiya mwii’ e linyenga, omupiya omudiinini nomunaendunge okwe linyenga ngahelipi?
5 Omupiya omudiinini nomunaendunge naye okwa li momayeleko a faafana naao mwa li ‘omupiya oo mwii.’ Ndele ponhele yokuninga olungwenye, ovo vomongudu yomupiya ova ninga omalunduluko. (2 Ovakorinto 13:11, NW) Ohole yavo yokuhola Jehova novamwaxe oya li ya pamekwa. Oshidjemo, ova kala “ongudi nekanghameno loshili” momukokomoko ‘womafiku aa axuuninwa’ a piyaana.—1 Timoteus 3:15; 2 Timoteus 3:1.
Oukadona ovanaendunge noukadona omalai
6. (a) Ongahelipi Jesus a faneka shi na sha nokukala neendunge kwongudu yaye yomupiya omudiinini? (b) Komesho yo 1914, Ovakriste ovavaekwa ova li va udifa etumwalaka lilipi?
6 Konima yokupopya ‘omupiya oo mwii,’ Jesus okwa popya omayele avali a ulike kutya omolwashike vamwe vomOvakriste ovavaekwa tava ka kala ovadiinini novanaendunge ofimbo vamwe hasho tava ka kala.b Okufaneka shi na sha nokukala neendunge, okwa ti: “Ouhamba weulu otau kala wa fa oukadona omulongo, va kufa eelamba davo va ye [va] ka shakeneke omuhomboli. Ndele vatano vomuvo ova li omalai, novakwao vatano va li ovanaendunge. Ndele omalai ova kufa eelamba davo, vo inava kufa ko omahooli. Ndele ovanaendunge ova dja ko ve nomahooli meeshanga neelamba davo.” (Mateus 25:1-4) Oukadona omulongo otave tu dimbulukifa Ovakriste ovavaekwa komesho yo 1914. Okwa li va valula kutya omuhomboli, Jesus Kristus, okwa li e li pokuholoka. Onghee hano, ova ‘ya’ ve ke mu shakeneke, va udifa nouladi kutya “omaufwafimbo oiwana” otaa xulu po mo 1914.—Lukas 21:24, NW.
7. Onaini nomolwashike Ovakriste ovavaekwa kwa li va “kofa” meityo lopafaneko?
7 Okwa li ve li mondjila. Omaufwafimbo oiwana okwa li a xula po mo 1914 nOuhamba waKalunga meke laKristus Jesus owa hovela okupangela. Ndele osho osha li sha ningwa meulu li he wetike. Kombada yedu, ovanhu ova hovela okumona oixuna ‘keewoo’ odo da xunganekwa. (Ehololo 12:10, 12) Efimbo leyeleko ola shikula ko. Molwaashi kava li ve udite ko oinima nawa, Ovakriste ovavaekwa ova li tava diladila kutya ‘omuhomboli okwa kala ko.’ Molwaashi okwa li va ngwangwana nova li va tondwa kounyuni, vahapu okwa li va sholola nohanga va efa po filufilu oilonga yokuudifa moipafi ya unganekwa. Ngaashi oukadona vomeyele, paku shi popya pamhepo ova li va ‘fya eemhofi ndele tava kofa,’ ngaashi ashike ovo va li ve he na oudiinini ovo kwa li tave liti Ovakriste va ninga konima yefyo lovayapostoli vaJesus.—Mateus 25:5; Ehololo 11:7, 8; 12:17.
8. Oshike sha etifa eingido: “Omuhomboli oye ou!” nosha li efimbo lokuninga shike kOvakriste ovavaekwa?
8 Ndele mo 1919 opa ningwa sha osho kwa li inashi teelelwa. Ohatu lesha taku ti: “Ndele [pokati] koufiku kwa ingidwa: Omuhomboli oye ou! Indeni mu ke mu shakeneke. Opo oukadona aveshe ova penduka ndee tava longekida eelamba davo.” (Mateus 25:6, 7) Ofimbo kwa li taku monika pa fa pe he na eteelelo, opa holoka eingido li na sha nokulipyakidila. Mo 1918, Jesus, ‘omutumwa wehangano,’ okwe uya motembeli yaJehova yopamhepo okukonakona nokuwapaleka eongalo laJehova. (Malakia 3:1) Okudja opo, Ovakriste ovavaekwa okwa li va pumbwa okuya ve ke mu shakeneke moshihale shokedu shotembeli oyo. Osha li efimbo lavo ‘lokuyandja ouyelele.’—Jesaja 60:1, NW; Ovafilippi 2:14, 15.
9, 10. Mo 1919, omolwashike Ovakriste vamwe va li “ovanaendunge” ndele vamwe ova li “omalai”?
9 Ndele meyele olo vamwe vomoukadona ova li ve na oupyakadi. Jesus okwa twikila ko a ti: “Omalai ova lombwela ovanaendunge: Tu peni yo momahooli eni, osheshi eelamba detu otadi dimi po.” (Mateus 25:8) Nope he na omahooli, eelamba itadi dulu okuminikila. Kungaha omahooli eelamba otae tu dimbulukifa Eendjovo daKalunga doshili nosho yo omhepo yaye iyapuki, oyo hai nghonopaleke ovalongeli vaye vashili va kale ovahumbati vouyelele. (Epsalme 119:130; Daniel 5:14) Komesho yo 1919, Ovakriste ovavaekwa ovanaendunge ova konakona noukeka opo va shiive ehalo laKalunga olo ve na okuwanifa po, nonande va li va nghundipala oule wokafimbo kanini. Onghee hano, eshi eingido lokuyandja ouyelele la holoka, okwa li ve lilongekida.—2 Timoteus 4:2; Ovaheberi 10:24, 25.
10 Ndelenee ovavaekwa vamwe kava li ve lilongekida okuninga omaliyambo ile okuninga eenghendabala—nonande okwa li va halelela oku ka kala pamwe nOmuhomboli. Ndele eshi sha li efimbo lokulipyakidila nokuudifa onghundana iwa, kava li ve lilongekida. (Mateus 24:14) Ova li nokuli tava kendabala okushololifa oovakwao ovaladi, tave va pula ve va pe mo momahooli avo. Meyele laJesus, ongahelipi oukadona ovanaendunge va nyamukula? Ova ti: “Ahowe, itae tu wanene ofye nanye. Shi dule tamu i kovashingifi, nye mu ke lilandele.” (Mateus 25:9) Sha faafana, Ovakriste ovavaekwa ovadiinini mo 1919 ova anya okuninga keshe osho tashi va imbi okuhumbata ouyelele. Kungaha, ova pita meyeleko.
11. Oshike sha ningwa po shi na sha noukadona omalai?
11 Jesus okwa xulifa a ti: “Ndele eshi [oukadona omalai] va ya va ka lande, omuhomboli okwe uya; naavo va hangika ve lilongekida, ova ya mo pamwe naye koshivilo shehombolo, noshivelo sha idilwa po. Ndele konima oukadona vakwao yo ve uya, ndele tava ti: Omwene, Omwene, tu yeulula! Ndelenee Oye okwa nyamukula ndee ta ti: Oshili handi mu lombwele: Ame nghi mu shii.” (Mateus 25:10-12) Heeno, vamwe kava li ve lilongekidila okuuya kwOmuhomboli. Kungaha ova dopa meyeleko nova kanifa omhito yokukala poshivilo shehombolo shomeulu. Kashi nyikifa tuu oluhodi!
Eyele loitalenti
12. (a) Jesus okwa longifa shike eshi a popya efaneko li na sha noudiinini? (b) Omunhu oo a “ya koilongo” oye lyelye?
12 Konima yokupopya efaneko li na sha neendunge, Jesus okwa popya efaneko li na sha noudiinini. Okwa ti: “Otaku ningi ngaashi omunhu ta ka enda koilongo: okwa ifana ovapiya vaye ndee te va pe oinima yaye; okwa pa umwe oitalenti itano, nomukwao ivali, nomutitatu shimwe, okeshe tuu ou osho sha yeleka eenghono daye, opo nee okwa ya koilongo.” (Mateus 25:14, 15) Omunhu womeyele oo a “ya koilongo” oye Jesus, eshi a ya meulu momudo 33 O.P. Ndele fimbo ina ya meulu, Jesus okwa pa ovahongwa vaye ovadiinini “oinima yaye.” Ngahelipi mbela?
13. Ongahelipi Jesus a longekida epya linene olo li na okulongwa nokupa “ovapiya” vaye oufemba wokulandakanifa?
13 Pefimbo loukalele waye wokombada yedu, Jesus okwa hovela okulongekida epya linene olo li na okulongwa mokuudifa onghundana iwa yOuhamba medu alishe laIsrael. (Mateus 9:35-38) Fimbo ina “ya koilongo,” okwe lineekelela epya olo momake ovahongwa vaye ovadiinini, a ti: “Indeni hano ka ningeni ovanhu [vomoiwana aishe] ovalongwa vange, noku va [ninginifa] medina laXe nolOmona nolOmhepo Iyapuki, noku va longa okudiinina aishe ei nde i mu lombwela.” (Mateus 28:18-20, yelekanifa NW.) Neendjovo odo, Jesus okwa pa “ovapiya” vaye oufemba wokulandakanifa fiyo ta aluka, “okeshe tuu ou sha yeleka eenghono daye.”
14. Omolwashike ovahongwa aveshe inava teelelwa va landakanife shi fike pamwe?
14 Epopyo olo otali ulike kutya haVakriste aveshe vomefelemudo lotete va li ve na eenghalo ile eemhito da faafana. Vamwe, ngaashi Paulus naTimoteus, okwa li va manguluka okukala nombinga iyadi moilonga yokuudifa nokuhonga. Eenghalo davamwe otashi dulika kwa li da ngabeka neenghono osho tava dulu okulonga. Pashihopaenenwa, Ovakriste vamwe ova li ovapiya, vamwe ova li oingone, ovanamido ile ve na oinakuwanifwa yokufila oshisho omaukwaneumbo avo. Doshili, oinakuwanifwa imwe yomeongalo kaya li ya yeulukila ovahongwa aveshe. Ovakainhu ovavaekwa nosho yo ovalumenhu vamwe ovavaekwa kava li hava hongo meongalo. (1 Ovakorinto 14:34; 1 Timoteus 3:1; Jakob 3:1) Ndele nande ongaho, kashi na nee mbudi kutya eenghalo davo dopaumwene oda li ngahelipi, ovahongwa vaKristus aveshe ovavaekwa—ovalumenhu novakainhu—ova li va pewa oshilonga shokulandakanifa, sha hala okutya okulongifa nawa eemhito neenghalo davo moukalele wopaKriste. Ovahongwa vakwao vopefimbo lonena otava ningi sha faafana.
Efimbo lekonakono la hovela
15, 16. (a) Onaini sha li efimbo lokuvalula omivalu? (b) Eemhito dipe dilipi ‘dokulandakanifa’ kwa li da pewa ovadiinini?
15 Eyele ola twikila tali ti: “Ndele eshi pa pita efimbo lile, omwene wovapiya ava okwa aluka ko, ndele okwa valula navo omuvalu.” (Mateus 25:19) Mo 1914—doshili, efimbo lile konima yo 33 O.P.—Kristus Jesus okwa hovela okukala po kwaye kwopauhamba. Omido nhatu netata konima yaasho, mo 1918, okwe uya motembeli yaKalunga yopamhepo ndele ta wanifa eendjovo daPetrus tadi ti: “Efimbo la fika, etokolo li hovele meumbo laKalunga.” (1 Petrus 4:17; Malakia 3:1) Osha li efimbo lokuvalula omivalu.
16 Ovapiya, ovamwaxe vaJesus ovavaekwa, ova ninga po shike ‘noitalenti’ yOhamba? Okudja mo 33 O.P. okuyuka komesho, mwa kwatelwa omido odo da twala fiyo omo 1914, vahapu ova kala tava longo noudiinini ‘mokulandakanifa’ kwaJesus. (Mateus 25:16) Nokuli nopefimbo loita yotete younyuni, ova holola ehalo linene lokulongela Omwene. Okwa li sha yeleka pefimbo olo okupa ovadiinini eemhito dipe ‘dokulandakanifa.’ Efimbo lexulilo longhalelo ei yoinima ola li la fika. Onghundana iwa okwa li i na okuudifilwa ounyuni aushe. ‘Eteyo lokedu’ okwa li li na okuningwa. (Ehololo 14:6, 7, 14-16) Oilyo yaxuuninwa yongudu yoilya okwa li i na okukongwa nosho yo “ongudu inene” yeedi dimwe okwa li i na okwoongelwa.—Ehololo 7:9; Mateus 13:24-30.
17. Ongahelipi Ovakriste ovavaekwa ovadiinini va ‘ya mehafo lOmwene wavo’?
17 Efimbo leteyo oli li efimbo lehafo. (Epsalme 126:6) Osha yeleka hano eshi mo 1919 Jesus e lineekelela ovamwaxe ovavaekwa ovadiinini oshinakuwanifwa sha wedwa po, a ti: ‘Ove wa li omudiinini muei inini, ohandi ku pe okupangela ihapu. Inda mehafo lOmwene woye.’ (Mateus 25:21, 23) Natango, ehafo lOmwene okwa li linene neenghono eshi a nangekwa po e li Ohamba yOuhamba waKalunga. (Epsalme 45:2, 3, 7, 8) Ongudu yomupiya omudiinini nayo oi udite ehafo olo molwaashi oi lile po Ohamba notai hapupalifa oinima yayo yokedu. (2 Ovakorinto 5:20) Ehafo lavo otali hepaululwa keendjovo dopaxunganeko daJesaja 61:10, tadi ti: “Ame ohandi hafele mOmwene unene, omwenyo wange otau nyakukilwa muKalunga kange, osheshi Ye okwa dika nge oshikutu shexupifo.”
18. Omolwashike vamwe inava pita meyeleko, noshidjemo osha li shike?
18 Mupya munene, vamwe ova dopa meyeleko. Ohatu lesha taku ti: “Ou yo kwa li a pewa oshitalenti shimwe okwe uya ndele okwa tya: Omwene, ondi ku shii, oove omulumenhu omukukutu, ho teya apa ino kuna po, ndele to ongele apa ino yelela po. Onghee nda tila, ndele nda ya, ndele onda paka medu oshitalenti shoye; tala, oshoye osheshi!” (Mateus 25:24, 25) Sha faafana, Ovakriste vamwe ovavaekwa kava li ve lipyakidila ‘nokulandakanifa.’ Komesho yo 1914, kava li va xwama mokulombwela vamwe eteelelo lavo nokava li va hala okuhovela oku shi ninga mo 1919. Ongahelipi Jesus kwa li e linyenga kokuhenefimaneko kwavo? Okwe va kufa omaufembanghenda avo aeshe. Ova li va ‘ekelwa momilaulu dopondjelela, omo hamu kala elilaano nelikweshelo lomayoo.’—Mateus 25:28, 30.
Ekonakono otali twikile
19. Omonghedi ilipi ekonakono tali twikile, noshike osho Ovakriste aveshe ovavaekwa va tokola toko okuninga?
19 Doshili, omuvalu munene waavo va ka ninga ovapiya vaKristus ovavaekwa pefimbo lexulilo kawa li tau longele Jehova eshi Jesus a hovela ekonakono laye mo 1918. Mbela okwa li va pitililwa po kekonakono olo? Hasho nandenande. Ekonakono olo ola hovela ashike mo 1918/1919, eshi omupiya omudiinini nomunaendunge e li ongudu a pita meyeleko. Ovakriste ovavaekwa pauhandimwe otava twikile okukonakonwa fiyo okudidilikwa kwavo taku ningi kwaalushe. (Ehololo 7:1-3) Molwaashi ove shi shii kutya osho shi li ngaho, ovamwaxe vaKristus ovavaekwa ova tokola toko okukala ovadiinini ‘mokulandakanifa.’ Ova tokola toko okukala ovanaendunge mokukala nomahooli mahapu opo ouyelele u minikile wa twa. Ove shi shii kutya ngeenge keshe umwe womuvo okwa fi e li omudiinini, Jesus ote ke mu tambula monhele yokukala yomeulu.—Mateus 24:13; Johannes 14:2-4; 1 Ovakorinto 15:50, 51.
20. (a) Eedi dimwe kunena oda tokola toko okuninga shike? (b) Oshike osho Ovakriste ovavaekwa ve shii?
20 Ongudu inene yeedi dimwe otai hopaenene ovamwaxe ovavaekwa. Oi shi shii kutya eshiivo lavo lokushiiva omalalakano aKalunga ohali etifa okukala noshinakuwanifwa shinene. (Hesekiel 3:17-21) Onghee hano, omolwekwafo lEendjovo daJehova nomhepo iyapuki, navo ohava kaleke po omahooli avo mahapu mokupitila mokukonakona nokukala pokwoongala. Nohava efa ouyelele wavo u minikile mokukufa ombinga moilonga yokuudifa nokuhonga, nokungaha otava “landakanifa” pamwe novamwaxe ovavaekwa. Ndelenee Ovakriste ovavaekwa ove shi shii nawa kutya oitalenti oya yandjwa momake avo. Ove na okulihokolola shi na sha nonghedi omo oinima yOmwene yokombada yedu tai ungaungwa nayo. Nokuli nonande ovanini momuvalu, itava dulu okuyandja oshinakuwanifwa osho kongudu inene. Omolwaasho, omupiya omudiinini nomunaendunge ota twikile okukwatela komesho okulandakanifa kwoinima yOhamba noku na olupandu okupandula eyambidido loilyo yongudu inene ye liyandja. Yo oya dimina kutya ovamwaxe ovavaekwa ove na oshinakuwanifwa noi udite kutya oshi li oufembanghenda okulonga koshi yepashukilo lavo.
21. Ekumaido lilipi tali longo kOvakriste aveshe okudja komesho yo 1919 fiyo okunena?
21 Kungaha, nonande omayele oo avali otaa yandje ouyelele u na sha noiningwanima yomo 1919 ile lwaapo, omafinamhango omayele oo otaa longo kOvakriste aveshe vashili momafiku axuuninwa. Omolwaasho, nonande ekumaido olo Jesus a yandja pexulilo leyele loukadona omulongo ola yukifwa kOvakriste ovavaekwa komesho yo 1919, efinamhango lalo otali longo natango kOmukriste keshe. Onghee hano, atusheni natu dulike keendjovo daJesus tadi ti: “Kaleni hano oupafi, osheshi inamu shiiva efiku notundi.”—Mateus 25:13.
[Omashangelo opedu]
a Monghedi ya faafana, konima yefyo lovayapostoli, “omambungu haa [lyana]” okwa dile mongudu yovakulunhuongalo Ovakriste ovavaekwa.—Oilonga 20:29, 30.
b Omolweenghundafana dimwe vali deyele laJesus, tala membo Worldwide Security Under the “Prince of Peace,” etukulwa eti-5 neti-6, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
Oto dulu okuyelifa?
• Onaini Jesus a konakona ovashikuli vaye, noshike a mona po?
• Omolwashike Ovakriste vamwe ovavaekwa va kulika oikala ‘yomupiya oo mwii’?
• Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu li ovanaendunge pamhepo?
• Mokuhopaenena ovamwaxe vaJesus ovavaekwa ovadiinini, omonghedi ilipi hatu dulu okukala hatu “landakanifa”?
[Oshimhungu pepandja 29]
JESUS OTE UYA NAINI?
MuMateus etukulwa eti-24 neti-25, Jesus okwa popiwa te “uya” meenghedi di lili. Ina pumbwa okulinyenga filufilu opo e ‘uye.’ Ponhele yaasho, ohe “uya” meityo lokuyandja elitulemo kovanhu aveshe ile kovashikuli vaye, luhapu okuuya oku va tokola. Kungaha, mo 1914 okwe “uya” okuhovela okukala po kwaye e li Ohamba ya nangekwa po. (Mateus 16:28; 17:1; Oilonga 1:11) Mo 1918 okwa li e “uya” e li omutumwa wehangano nokwa hovela okutokola ovo kwa li tave liti otava longele Jehova. (Malakia 3:1-3; 1 Petrus 4:17) PuHarmagedon, ote ke “uya” okuhanauna po ovatondi vaJehova.—Ehololo 19:11-16.
Okuuya oko kwa popiwa lwoikando muMateus 24:29-44 nosho yo 25:31-46 otaku ka ningwa ‘poudjuu munene.’ (Ehololo 7:14, NW) Ndele natango, ope na okuuya oko taku popiwa lwoikando muMateus 24:45 fiyo 25:30 ku na sha nokutokola kwaye ovo tave liti ovahongwa vaye, okudja mo 1918 okuyuka komesho. Pashihopaenenwa, itashi ka kala pandunge okutya kutya okupewa ondjambi kwomupiya omudiinini nokutokolwa kwoukadona omalai nosho yo okutokolwa kwomupiya oo omundede oo a holeka oshitalenti shOmwene, otai ka ningwa eshi Jesus te “uya” poudjuu munene. Osho ngeno otashi ka tya kutya vahapu vomovavaekwa otava ka hangika ve he fi ovadiinini pefimbo olo nokungaha ove na okupingenwa po. Ndelenee Ehololo 7:3 otali ulike kutya ovapiya aveshe vaKristus ovavaekwa otava ka hangika nale va ‘didilikwa’ nedidiliko tali kalelele pefimbo olo.
[Efano pepandja 27]
‘Omupiya mwii’ ina mona omanangeko noupuna mo 1919
[Efano pepandja 28]
Oukadona ovanaendunge okwa li ve lilongekida eshi omuhomboli a fika
[Efano pepandja 30]
Ovapiya ovadiinini ova kala tava “landakanifa”
[Efano pepandja 30]
Omupiya omundede hasho a ninga
[Efano pepandja 31]
Ovavaekwa ‘nongudu inene’ otava twikile okweefa ouyelele wavo u minikile