Eendjovo daJehova odi na omwenyo
Omanenediladilo okudja membo laJeremia
OVAJUDA kava li tuu va halukifwa ketumwalaka laJeremia li na sha noshiponga osho sha li tashi ke va hanga! Jeremia okwa li a xunganeka kutya otembeli yoshinge oyo ya kala ondingandinga yelongelokalunga lavo oule womido di dule po 300 oya li tai ka xwikwa po filufilu. Jerusalem nosho yo Juda ashishe osha li tashi ka ninga ombuwa, novakalimo vomusho ova li tava ka ninga eenghwate. Omaxunganeko oo nosho yo omatumwalaka makwao etokolo otaa hangwa muJeremia, olo li li embo etivali linene mOmbibeli. Embo olo ola hokolola yo oimoniwa yaJeremia fimbo a li moukalele waye oo a longa noudiinini oule womido 67. Oiningwanima ile oikundafanwa oyo i li membo olo inai kundafanwa palandulafano lefimbo omo ya ningwa.
Omolwashike embo laJeremia lihokwifa kufye kunena? Omaxunganeko alo oo a wanifwa otaa pameke eitavelo letu, tae tu kwafele tu kale nelineekelo muJehova e li Omuwanifi womaudaneko. (Jesaja 55:10, 11) Oilonga yaJeremia youprofeti oya faafana noilonga yetu yokuudifa. Oikala yovanhu shi na sha netumwalaka letu oya faafana naayo ya li i niwe kovanhu vopefimbo laJeremia. (1 Ovakorinto 10:11) Kakele kaasho, ondjokonona i na sha nanghee Jehova a li ha ungaunga noshiwana shaye shonale otai holola omaukwatya aye, naasho oshi na oku tu kuma komitima.—Ovaheberi 4:12.
“OVANHU VANGE OVA NYONA PAVALI”
(Jeremia 1:1–20:18)
Jeremia okwa li a nangekwa po e li omuprofeti momudo omuti-13 wokupangela kwaJosia, ohamba yaJuda, naasho osha li omido 40 ofimbo Jerusalem inashi hanaunwa po mo 607 K.O.P. (Jeremia 1:1, 2) Omatumwalaka aJeremia, oo kwa li a shiivifwa unene tuu momido 18 daxuuninwa dokupangela kwaJosia, okwa li a nyaneka pomutenya owii wOvajuda nokwa li a kwatela mo omatokolo aJehova e na sha nokutokola Juda. Jehova okwa li a xunganeka a ti: “Jerusalem ohandi shi ningi onduba yomamanya . . . , noilando yaJuda ohandi i ningi omaputu.” (Jeremia 9:11) Omolwashike Jehova a li a tokola okukatukila Jerusalem naJuda onghatu? Okwa ti: “Osheshi ovanhu vange ova nyona pavali.”—Jeremia 2:13.
Jeremia okwa li yo a udifa etumwalaka li na sha nokwaaluka moukwatwa kwoshixupe shOvajuda nOvaisrael she livela ombedi. (Jeremia 3:14-18; 12:14, 15; 16:14-21) Ndele nande ongaho, ovanhu kava li ve na ko nasha netumwalaka laye. “Omukeleli omukulunhu wotembeli” okwa li a denga Jeremia noku mu tula meti, omo a kala oufiku aushe.—Jeremia 20:1-3.
Omapulo opamishangwa taa nyamukulwa:
1:11, 12—Omolwashike okupashukila kwaJehova ondjovo yaye taku kwatakanifwa ‘noshitai shomuti wamandeli’? Omuti wamandeli “oo umwe womomiti odo hadi hape kuyele pefimbo loitemadula.” (Tala eshangelo lopedu, ovelishe 11, mo-NW.) Jehova okwa li ha “penduka kuyele nokutuma [ovaprofeti vaye],” oku shi popya pafaneko, opo va ka londwele oshiwana shaye shi na sha nomatokolo aye nokwa li ha ‘kala oupafi’ fiyo omatokolo oo a wanifwa.—Jeremia 7:25, NW.
2:10, 11—Omolwashike oikala yOvaisrael ovashunimonima ya li ikumwifi neenghono? Oiwana yovapaani yokuKittim, osho sha li kouninginino waIsrael nosho yo yokuKedar, osho sha li koushilo waIsrael, oya li hai tambula ko oikalunga yoiwana imwe i lili, ndele kaya li hai ekeleshi oikalunga yayo. Onghee hano, osha li oshinima shikumwifi neenghono eshi Ovaisrael va li va ekelashi filufilu Kalunga kavo omunamwenyo, Jehova, nokupingakanifa oshinge shaye noikalunga, oinima oyo ihe na omwenyo.
3:11-22; 11:10-12, 17—Omolwashike Jeremia a li a kwatela momatumwalaka aye ouhamba womapata omulongo aIsrael, nonande Samaria osha li sha hanaunwa po nale mo 740 K.O.P.? Etomheno molwaashi Jerusalem sha li sha hanaunwa po mo 607 K.O.P. ola li okuhandukila oshiwana shOvaisrael ashishe, ndele haVaisrael ashike vomouhamba waJuda. (Hesekiel 9:9, 10) Kakele kaasho, Ovaisrael vomouhamba womapata omulongo novakalimo vomuJuda naJerusalem ova li ve na etimaumbwile limwe li na sha netungululo. Nomolwaasho ovaprofeti vaKalunga ova li va twikila okukwatela mo Israel momatumwalaka avo.
4:3, 4—Omalombwelo oo e li meevelishe odo okwa hala okutya ngahelipi? Ovajuda ovashunimonima ova li va pumbwa okulongekida omitima davo, oku di pupika nosho yo oku di koshola, ngaashi ashike oshikokola sha mena eeshosholo sha pumbwa okuwapekwa. Ova li ve na ‘okupitifa etanda’ omitima davo, sha hala okutya, okweekelashi omadiladilo a nyata nosho yo omaliudo nomalinyengotomheno a puka. (Jeremia 9:25, 26; Oilonga 7:51) Opo va kale va hokiwa kuKalunga, ova li ve na okuninga omalunduluko monghedi yavo yokukalamwenyo, okweefa po oilonga ii nokulonga oilonga iwa.
4:10; 15:18—Omeityo lilipi Jehova a li a limbililika oshiwana shaye osho sha li she mu liteeka? Pefimbo laJeremia opa li ovaprofeti ovo va li tava “xunganeke oipupulu.” (Jeremia 5:31; 20:6; 23:16, 17, 25-28, 32) Jehova okwa li a efa ovaprofeti ovo va kale tava xunganeke oinima yongaho.
16:16—Osha hala okutya ngahelipi eshi taku ti Jehova ota “tumu ovayuli vahapu veeshi” nosho yo “ovakongo vahapu”? Osho otashi dulika tashi ulike kokutuma kwaJehova omatangakwaita ovatondadi va ka wanife po etokolo laye li na sha nOvajuda ovashunimonima. Ndele pakutala kuJeremia 16:15, ovelishe 16 otashi dulika tai ulike kokukonga kwaJehova Ovaisrael ovo ve livela ombedi.
20:7—Omeityo lilipi Jehova a li a ‘dula Jeremia eenghono’ noku mu heka? Molwaashi ovanhu vopefimbo laJeremia kava li ve na ko nasha netumwalaka laJehova letokolo olo a li ta udifa nova li nokuli ve mu hepeka, otashi dulika a li ta hale okusholola. Ndele Jehova okwa li e mu pameka a finde eamo lokusholola. Kungaho, otaku dulu okutiwa kutya Jehova okwe mu heka eshi e mu longifa a wanife po oshilonga shouprofeti, ofimbo Jeremia ye mwene a li ta diladila kutya ita dulu oku shi ninga.
Oilihongomwa kufye:
1:8. Omafimbo amwe, Jehova otashi dulika a amene oshiwana shaye komahepeko, tashi dulika a longife ovatokoli ve na ondjele, ile a pingene po ovapangeli ovakwanyanya naavo ve na ondjele, ile a pe ovapiya vaye eenghono dokulididimika.—1 Ovakorinto 10:13.
2:13, 18. Ovaisrael ovashunimonima ova li va nyona omanyono opavali. Ova li va fiya po Jehova, oo e li odjo yashili yomanangeko noupuna, yewiliko nosho yo yeameno. Ova li yo ve lixupila omifima davo dopafaneko mokuninga oukumwe wopakwaita nOvaegipti nOvaassiria. Ngeenge otwa fiye po Kalunga kashili kunena nokushikula oufilosofi wovanhu nosho yo omadiladilo neepolotika dounyuni, otwa fa omunhu te liteeka po “ofifiya yomeva omwenyo” ndele te lixupile “omifima da tenda omifya.”
6:16. Jehova okwa li a ladipika oshiwana shaye oshinashibofa shi kanghame, opo shi likonakone noshi shune ‘komalila’ oo a li haa endwa kooxekulululwa ovadiinini. Mbela nafye katu na okulikonakona pauhandimwe efimbo nefimbo opo tu tale ngeenge ohatu ende ngoo shili mondjila omo Jehova a hala tu ende?
7:1-15. Nonande Ovajuda ova li ve lineekela motembeli, ve i tala ko ya fa oshiketi, kasha li she va amena. Otu na okweenda meitavelo ndele hamokumona.—2 Ovakorinto 5:7.
15:16, 17. Ngaashi Jeremia, nafye ohatu dulu okufinda etekomukumo. Osho ohatu dulu oku shi ninga mokukala tu na ekonakonombibeli lopaumwene tali ti sha, mokutanga edina laJehova moukalele nosho yo mokuhenuka eendafano lii.
17:1, 2. Omanyono Ovajuda okwa li a ningifa omayambo avo a kale inaa hokiwa kuJehova. Sha faafana, Jehova ita ka kala a hokwa omahambeleloyambo etu ngeenge inatu koshoka paenghedi.
17:5-8. Ohatu dulu okulineekela ovanhu nosho yo omahangano opanhu moinima oyo taa katuka metwokumwe nehalo laKalunga nosho yo nomafinamhango Ombibeli. Ndele ngeenge tashi uya pokumona exupifo, eameno nombili yashili, otu na ashike okulineekela Jehova.—Epsalme 146:3.
20:8-11. Katu na okweefa okuhenakonasha kwovanhu, omapataneko ile omahepeko a ninipike ouladi wetu moilonga yokuudifa Ouhamba.—Jakob 5:10, 11.
“ETA EEFINGO DENI MONDJOKO YOHAMBA YABABEL”
(Jeremia 21:1–51:64)
Jeremia okwa li a tokola eehamba nee daxuuninwa daJuda, ovaprofeti ovanaipupulu, ovafita ovakwanyanya nosho yo ovapristeri va nyonauka. Jehova okwa li a tala ko oshixupe shOvaisrael ovadiinini shi li eenghwiyu diwa, nomolwaasho okwa li e shi udanekela a ti: ‘Ohandi ka liamena omesho ange kuvo ndi va ningile ouwa.’ (Jeremia 24:5, 6) Omaxunganeko opatatu oo e li metukulwa 25 okwa ngonga omatokolo oo a ka yelifwa nawa momatukulwa e li komesho.
Ovapristeri nosho yo ovaprofeti ova li va pangela omhangela va dipae Jeremia. Jeremia okwa li e va lombwela kutya otava ka longela ohamba yaBabel (Babilon). Okwa li yo a lombwela ohamba Sedekia a ti: “Eta eefingo deni mondjoko yohamba yaBabel.” (Jeremia 27:12) Ndele Jehova, “ou a halakanifa Israel, ote ke shi ongela yo.” (Jeremia 31:10) Ovarekabi ova li va udanekelwa omanangeko noupuna omolwoudiinini wavo. Jeremia okwa li a kwatwa po ndele ta ‘diininwa moluumbo lodolongo.’ (Jeremia 37:21) Jerusalem osha ka hanaunwa po, novakalimo vomusho vahapu ova li va twalwa moukwatwa. Jeremia nosho yo hamushanga waye Baruk, ova li vamwe vomwaavo va li va fyaala muJerusalem. Nonande ovanhu ova li va londwelwa kuJeremia vaha ye kuEgipti, ovo va li va tila ova li va ya. Etukulwa 46 fiyo 51 oku na omatumwalaka aJeremia e na sha noiwana imwe i lili.
Omapulo opamishangwa taa nyamukulwa:
22:30—Mbela elombwelo olo li li movelishe oyo ola li la kuma oufemba waJesus Kristus wokufyuulula olukalwapangelo laDavid? (Mateus 1:1, 11) Ahowe, elombwelo olo ola li li na sha nokuya moshipala oludalo laJojakin liha ‘kale vali omutumba kolukalwapangelo laDavid muJuda.’ Jesus okwa li ta ka pangela e li meulu, ndele hamuJuda.
23:33—“Omutengi wexunganeko lOmwene” oshike? Omatumwalaka a kwata moiti oo a li taa udifwa komuprofeti Jeremia, e na sha nokuhanaunwa po kwaJerusalem, okwa li omutengi koshiwana shavo. Kakele kaasho, ovanhu ovo va li vehe na ko nasha netumwalaka laJehova ova li omutengi kuJehova nomolwaasho a li te ke va hanauna po. Sha faafana, etumwalaka lopamishangwa li na sha nokuhanaunwa po kwOukwakriste oli li omutengi kOukwakriste, novanhu ovo inava hala okudulika ketumwalaka olo ove li omutengi kuKalunga.
31:33—Omhango yaKalunga oya shangwa ngahelipi momitima dovanhu? Ngeenge omunhu oku hole omhango yaKalunga tashi di komutima, noha kala a halelela okulonga ehalo laye, otaku dulu okutiwa kutya omhango yaKalunga oya shangelwa momutima waye.
32:10-15—Omolwashike Jeremia a li a shanga omikanda mbali delandakanifo? Omukanda umwe kawa li wa patwa noshihakifo opo u dule okuleshwa noupu. Omukanda mukwao owa li wa patwa noshihakifo nokutuvikilwa opo u yandje oundombwedi ngeenge pe na omhata shi na sha naao inau patwa noshihakifo. Jeremia okwe tu tulila po oshihopaenenwa shi na sha nokuninga oinima pamulandu woveta, nonande ohatu ungaunga novapambele ile ovaitaveli vakwetu.
33:23, 24—‘Omapata avali’ oo a popiwa meevelishe odo otaa ulike kushike? Limwe otali ulike kepata leehamba laDavid, ofimbo likwao tali ulike kepata lovapristeri vomoludalo laAron. Eshi Jerusalem notembeli yasho ya hanaunwa po, ovanhu ova li tava diladila kutya Jehova okwa li a ekelashi omapata oo avali noka li vali ta ka kala nouhamba oo u mu lile po kombada yedu nova li tava diladila kutya elongelokalunga lashili kala li tali ka tungululwa.
46:22—Omolwashike ondaka yaEgipti tai faafanifwa nexwemo leyoka? Epopyo olo otashi dulika tali ulike kokuxwema kweyoka tali faduka po ile kokukema newi lopedu kwOvaegipti omolwokufifwa ohoni ve li oshiwana. Efaneko olo otali ulike yo kutya kasha li tashi kwafa sha eshi ooFarao vaEgipti va li hava djala edidiliko leyoka liyapuki komambale avo, tava diladila kutya otava amenwa koshikalungakainhu shavo sheyoka shedina Uatchit.
Oilihongomwa kufye:
21:8, 9; 38:19. Eshi Jerusalem sha li shi li pokuhanaunwa po, Jehova okwa li a pa ovakalimo vomusho inave livela ombedi ehoololo va hoolole pokati komwenyo nefyo, nonande ova li va wana okuhanaunwa po. Osho otashi ulike kutya “olune laye olinene.”—2 Samuel 24:14; Epsalme 119:156.
31:34. Itashi hekeleke tuu okukala tu shii kutya Jehova iha dimbulukwa omanyono oo e tu dimina po, opo ngeno e tu katukile onghatu monakwiiwa!
38:7-13; 39:15-18. Jehova iha dimbwa nandenande oilonga yetu youdiinini, oyo ya kwatela mo ‘okuyakula ovayapuki.’—Ovaheberi 6:10.
45:4, 5. Ngaashi ashike sha li pefimbo lomafiku axuuninwa onghalelo yOshijuda, nokunena ‘omafiku aa axuuninwa’ kae fi efimbo lokulalakanena “oinima inene,” ngaashi oupuna, etumbalo nosho yo eameno lopaimaliwa.—2 Timoteus 3:1; 1 Johannes 2:17.
JERUSALEM SHA XWIKWA PO NOMUNDILO
(Jeremia 52:1-34)
Omudo 607 K.O.P. owa li omudo omuti-11 wokupangela kwaSedekia. Ohamba yaBabilon Nebukadnesar oya li ya kondeka Jerusalem oule weemwedi 18. Mefiku etiheyali lomwedi omutitano momudo omuti-19 wokupangela kwaNebukadnesar, Nebusaradan, ondjai yomatanga ovanangeli, oya li ye “uya,” ile tu tye ya fika kuJerusalem. (2 Eehamba 25:8) Nebusaradan otashi dulika a li a konakona onghalo nokupangela omhangela yokuya meni laJerusalem ofimbo a li monhanda oyo va li va onga kondje yaJerusalem. Konima yomafiku atatu, momwedi oo tuu oo, okwe “uya” kuJerusalem, meityo olo kutya okwa ya meni loshilando. Opo nee okwe shi xwika po nomundilo.—Jeremia 52:12, 13.
Jeremia okwa hokolola kondadalunde shi na sha nokuhanaunwa po kwaJerusalem. Oiningwanima i na sha nehanauno olo oya li ye mu linyengifa a shange Eimbilokemo olo la landula embo olo le mu lukilwa.
[Efano pepandja 8]
Omatumwalaka aJeremia okwa li a kwatela mo omatokolo aJehova e na sha naJerusalem
[Efano pepandja 9]
Omeityo lilipi Jehova a li a ‘dula Jeremia eenghono’?
[Efano pepandja 10]
“Ngaashi eenghwiyu odo diwa, osho yo Ame handi ka tala nomesho ombili ovapika vokuJuda.”—Jeremia 24:5