“Efiku linene laJehova oli li popepi!”
“Efiku linene [laJehova, NW] oli li popepi! Heeno, popepi li li, ndee tali endelele okufika!” — SEFANJA 1:14.
1, 2. (a) Ovakriste ova teelela efiku le likalekelwa lilipi? (b) Otwa pumbwa okulipula omapulo elipi, nomolwashike?
OMUKAINHU omunyasha okwa teelela nehafo linene efiku lohango yaye. Omukainhu mufimba okwa teelela nehafo efiku olo ta ka dala okaana kaye. Omunailonga oo a loloka omolwoilonga okwa teelela efimbo lile nodjuulufi efiku lefudo laye. Mbela ovanhu aveshe ovo vatatu ova teelela shike? Aveshe ova teelela efiku le likalekelwa, efiku olo tali ka kuma neenghono okukalamwenyo kwavo. Aveshe ove na omaliudo omoule, ndele okwa yoolokafana filufilu. Hauxuuninwa, efiku olo va kala va teelela otali ke uya, ndele ova hala okuhangwa ve lilongekidila efiku olo.
2 Ovakriste vashili kunena navo ova teelela nodjuulufi efiku le likalekelwa, ‘efiku linene laKalunga.’ (Jesaja 13:9; Joel 2:1; 2 Petrus 3:12) ‘Efiku laKalunga’ olo tali ya oshike, nokuuya kwalo otaku ka kuma ngahelipi ovanhu? Nohatu dulu okushilipaleka ngahelipi kutya otwe lilongekidila okuuya kwefiku olo? Osha fimanenena okukonga omanyamukulo omapulo oo paife molwaashi ope na oumbangi oo tau koleke oushili weendjovo dOmbibeli odo tadi ti: “Efiku [laJehova, NW] oli li popepi! Heeno, popepi li li, ndee tali endelele okufika!” — Sefanja 1:14.
“Efiku linene laJehova”
3. “Efiku linene laJehova” oshike?
3 “Efiku linene laJehova” oshike? Outumbulilo “efiku laJehova” oo wa longifwa mOmbibeli, otau ulike kefimbo le likalekelwa eshi Jehova a li a hanauna po ovatondi vaye ndele ta fimanekifa edina laye linene. Oshiwana shaJuda naJerusalem shihe fi oshidiinini nosho yo Ovababilon nOvaegipti ovakwanyanya, ova li va hangwa ‘kefiku laJehova’ eshi va li va hanaunwa po. (Jesaja 2:1, 10-12; 13:1-6, NW; Jeremia 46:7-10) Ndele nande ongaho, “efiku laJehova” linenenene oli li natango komesho. “Efiku” olo Jehova ota ka hanauna po ovanhu aveshe ovo ihava fimaneke edina laye. Efiku olo otali ka hovela nehanauno ‘laBabilon shinene,’ ouhamba wounyuni womalongelokalunga oipupulu, notali ka xula po pexulilo loita yaHarmagedon, eshi Jehova ta ka hanauna po filufilu oshixupe shonghalelo yoinima youkolokoshi. — Ehololo 16:14, 16; 17:5, 15-17; 19:11-21.
4. Omolwashike ovanhu vahapu ve na okukala va tila efiku laJehova olo li li popepi neenghono?
4 Kutya nee ovanhu vahapu ove shii kutya efiku laJehova otali ka kala la tya ngahelipi ile hasho, otali ka kala li tilifa kuvo. Omolwashike mbela? Jehova okwa nyamukula epulo olo okupitila momuprofeti Sefanja, a ti: “Efiku olo efiku loupyuhandu, efiku loluhepo noloudjuu, efiku lehanauno nolenyonauko, efiku lomilaulu noloshiwiwili, efiku loilemo nolomidimbi.” Efiku olo kali tilifa tuu shili! Natango, omuprofeti Sefanja okwa weda ko a ti: ‘Ovanhu ohandi ke va twala moudjuu unene, osheshi ova nyona kOmwene.’ — Sefanja 1:15, 17.
5. Omolwashike ovanhu omamiliyona va teelela efiku laJehova nodjuulufi?
5 Mepingafano novanhu ovo va tila efiku laJehova, ovanhu omamiliyona ova teelela efiku olo nodjuulufi. Omolwashike mbela? Omolwaashi efiku olo otali ka tya okuxupifwa kwovayuki, na Jehova ota ka tumbalekwa pombada nota ka yapulifa edina laye. (Joel 3:16, 17; Sefanja 3:12-17) Osho ovanhu tava ningi paife mokukalamwenyo kwavo osho tashi ufa kutya ove na okukala va tila efiku olo ile ove na okuliteelela nodjuulufi. Oho tale ko ngahelipi efiku olo tali ehene popepi? Mbela owe lilongekidila efiku olo? Oushili oo kutya efiku laJehova ola ehena popepi owa kuma ngahelipi okukalamwenyo kwoye kwakeshe efiku?
‘Otaku ka holoka ovasheki tava shekaula’
6. Ovanhu vahapu ova tala ko ngahelipi “efiku laJehova,” nomolwashike osho itashi kumwifa Ovakriste vashili?
6 Nonande efimbo olo tu li mulo ola endelela, ovanhu vahapu kombada yedu kave na ko nasha nokweehena popepi ‘kwefiku laJehova.’ Ohava sheke ovo have va londwele shi na sha nokuuya kwefiku laJehova olo la ehena popepi. Ndele osho itashi kumwifa Ovakriste vashili, molwaashi ohava dimbuluka elondwelo lomuyapostoli Petrus olo tali ti: “Kaleni mu shi shii tetetete nokutya, momafiku axuuninwa otamu ka holoka ovasheki tava shekaula, ovo [tava] endifwa kouhalu wavo vene, ndee tava ti: Eudaneko lealuko laye oli li peni? Osheshi nghee tuu ootatekulu va fya, oinima aishe oi li ngaashi ya kala pehovelo leshito.” — 2 Petrus 3:3, 4.
7. Oshike tashi ke tu kwafela tu kaleke momadiladilo okuuya kwefiku laJehova?
7 Oshike tashi ke tu kwafela tu henuke oikala yokusheka notu kaleke alushe momadiladilo okuuya kwefiku laJehova? Omuyapostoli Petrus okwa ti: “[Ohandi] pendula omadiladilo eni a yela noku mu dimbulukifa, opo mu dimbulukwe eendjovo edi da popiwa nale kovaprofeti ovayapuki, noshipango shOmwene noshOmukulili mwe shi pewa kovayapostoli veni.” (2 Petrus 3:1, 2) Okukala hatu pwilikine nelitulemo komalondwelo opaxunganeko otaku ke tu kwafela tu ‘pendule omadiladilo etu a yela.’ Otashi dulika twa uda nale omalondwelo oo lwoikando, ndele osha fimanenena paife shi dulife nale okutwikila okupwilikina kuo nelitulemo. — Jesaja 34:1-4; Lukas 21:34-36.
8. Omolwashike ovanhu vahapu have lipwililikile omalondwelo Ombibeli?
8 Omolwashike ovanhu vamwe have lipwililikile omalondwelo opaxunganeko? Omuyapostoli Petrus okwa twikila kwaasho a popya moutendo va tetekela, a ti: ‘Otave lipwililike owina va fa inava shiiva nokutya, eulu nedu la dja momeva nola tungwa nomeva, kwa li a kala nonalenale taa kwatelelwa keenghono dondjovo yaKalunga, ndele muo ounyuni winya wonale wa nyonaukila meyelu lao.’ (2 Petrus 3:5, 6) Heeno, ope na ovanhu ovo inava hala efiku laJehova le uya, molwaashi inava hala nande osha shi ye moshipala onghalamwenyo yavo. Natango, inava hala nande okukala ve na oshinakuwanifwa shoku ke lihokolola kuJehova shi na sha nonghalamwenyo yavo yokulihola mwene. Ngaashi omuyapostoli Petrus eshi popya, ovanhu ovo ‘ohava endifwa kouhalu wavo vene.’
9. Ovanhu vopefimbo laNoa nosho yo vopefimbo laLot ova li ve na oikala ilipi?
9 Molwaashi ovasheki ohave “lipwililike owina,” kave na ko nasha noushili oo kutya Jehova okwa li a katukila ovanhu onghatu mefimbo lonale. Jesus Kristus nosho yo omuyapostoli Petrus ova popya shi na sha noshiningwanima osho sha ningilwe “pomafiku aNoa” nosho yo osho sha ningilwe “pomafiku aLot.” (Lukas 17:26-30; 2 Petrus 2:5-9) Ovanhu kava li va pwilikina kelondwelo laNoa li na sha neyelu olo la li tali ke uya. Fimbo Sodom naGomorra ya li inai hanaunwa po, oitenya yaLot nayo kaya li ya pwilikina kelondwelo noya li i wete ta ningi “omashendjo.” — Genesis 19:14.
10. Jehova okwa popya shike shi na sha novanhu ovo have lipwililikile omalondwelo?
10 Kunena ovanhu ove na oikala ya faafana naayo yovanhu vopefimbo laNoa nosho yo laLot. Ndele didilika osho Jehova a li a popya shi na sha novanhu ovo va li ve na oikala yokulipwililika, a ti: “Ame ohandi ka hadaahada Jerusalem neelamba, ndele handi ka kongolola ovalumenhu ava va pamekwa konhafi yavo, ava hava ti momitima davo: Omwene ita ningi nande ouwa ile owii. Noupuna wavo otave ke u nyekwa nomaumbo avo taa ka hanaunwa po. Nongenge tava diki omaumbo, vo itava ka kala muo. Nongenge tava twike oikokola yomiviinyu, vo itava ka nwa omaviinyu ayo.” (Sefanja 1:12, 13) Ovanhu otashi dulika va kale ve lipyakidila noinima yonghalamwenyo yakwalukeshe, ndele itava ka mona ouwa tau kalele nonande ova kale tava longo noudiinini. Omolwashike mbela? Omolwaashi efiku laJehova otali ke uya ombadilila, ndele omamona avo oo tashi dulika ve liongelela itaa ka dula nande oku va xupifa. — Sefanja 1:18.
“Teelela” efiku lOmwene
11. Ekumaido lilipi tu na okukaleka momadiladilo?
11 Katu na okukala ngaashi ovanhu ovo ve tu dingilila, ndele ponhele yaasho, otu na okukaleka momadiladilo ekumaido lomuprofeti Habakuk, olo tali ti: “Emoniko tali ka teelela efimbo la nunwa. Ndelenee ohali endelele kefikilo lalo, lo itali puka. Ngenge la kala ko, li teelela. Osheshi olo tali ka fika shili, lo itali fyaala ko.” (Habakuk 2:3) Nokuli nonande otu mone efiku olo la kala ko pataleko lopanhu, otu na okudimbuluka kutya Jehova ita ende kanini. Efiku laye otali ke uya naanaa pefimbo lalo, potundi oyo ovanhu inave li teelela. — Markus 13:33; 2 Petrus 3:9, 10.
12. Jesus okwa londwela kombinga yashike, novashikuli vaye ovadiinini ohava katuka ngahelipi?
12 Eshi Jesus a li ta divilike efimano lokuteelela efiku laJehova, okwa londwela kutya novashikuli vaye vamwe otava ka dimbwa kutya efiku olo oli li popepi. Okwa xunganeka shi na sha navo a ti: “Omupiya ou ngenge omwii, note lipopile momwenyo waye: Omwene wange ota kala ko, ndee ta hovele okudenga ovapiya ovakwao ndee ta li ndee ta nu pamwe neengholwe, opo nee omwene womupiya ou ote uya efiku olo ine mu teelela notundi oyo ine i shiiva, ndele te mu shashala.” (Mateus 24:48-51) Ndele mepingafano nomupiya oo mwii, ongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge ohai kaleke alushe momadiladilo oushili oo kutya efiku olo oli li popepi. Ongudu yomupiya oi li oupafi nohai ulike kutya oye lilongekidila efiku olo. Jesus okwe i nangeka po i ninge “elenga loinima yaye aishe” yokombada yedu. — Mateus 24:42-47.
Otwa pumbwa okukala tu wete kutya efimbo olo tu li mulo ola endelela
13. Jesus okwa li a divilika ngahelipi kutya Ovakriste vonale ova li va pumbwa okukala ve wete kutya efimbo olo va li mulo ola endelela?
13 Ovakriste vomefelemudo lotete ova li ve na okukaleka momadiladilo kutya Jerusalem osha li shi li pokuhanaunwa po. Ova li ve na okuya onhapo meendelelo shimha ashike va mono oshilando osho Jerusalem sha “kondekelwa komatanga ovakwaita.” (Lukas 21:20, 21) Jerusalem osha li sha kondekwa momudo 66 O.P. Didilika nghee Jesus a li a divilika kutya Ovakriste vonale ova li va pumbwa okukala ve wete kutya efimbo olo va li ve li mulo ola endelela, eshi a ti: “[Ou] ta hangika kombada yongulu, a ha londoloke ko a ka pitule oinima yaye meumbo, naau ta hangika mepya, a ha shune a ka tale elwakani laye.” (Mateus 24:17, 18) Ondjokonona otai ulike kutya Jerusalem osha ka hanaunwa po konima eshi pa pita omido nhee, eshi sha li sha kondekwa mo 66 O.P. Mbela omolwashike Ovakriste va li va dulika keendjovo daJesus ndele tava i onhapo okudja muJerusalem mo 66 O.P., nopehe na okwoongaonga?
14, 15. Omolwashike Ovakriste vomefelemudo lotete va li ve na okuya onhapo nopehe na okwoongaonga eshi va li va mona Jerusalem sha kondekwa komatanga ovakwaita?
14 Nonande oshoshili kutya omatanga ovakwaita aRoma kaali a hanauna po Jerusalem fiyo omo 70 O.P., omido nhee odo da pita po oda li diyadi omaupyakadi. Omido odo oda li diyadi elongifo leenghono netileshi lohonde. Omunandjokonona umwe okwa hokolola shi na sha nonghalo oyo ya li muJerusalem pefimbo olo a ti kutya omwa li “oita yopashiwana yetileshi lohonde nosho yo ominyonena da kwata moiti.” Ovalumenhu ovanyasha ova li va kutwa va fe omukangha wa dingilila Jerusalem nokutula mo oiti ya honga, ova li va kutwa moukwaita novali hava deulwa keshe efiku. Ovo kwa li itava yambidida nande ongudu yonhumba ova li va talika ko ve li ovakengeleledi. Ngeno Ovakriste ova li va ovelelwa okukala moshilando, ngeno ova ya monghalo ya nyika oshiponga neenghono. — Mateus 26:52; Markus 12:17.
15 Natu didilike kutya Jesus ina tya ashike kutya ovakalimo vomuJerusalem ovo aveke va li ve na okuya onhapo, ndele okwa li yo a londwela ovakalimo aveshe “vomuJudea.” Osho osha li sha fimana molwaashi omatanga ovakwaita aRoma okwa ka aluka natango konima eshi pa pita eemwedi dinini opo a lwife Ovajuda. Tete, ova li va kwata ko Galilea mo 67 O.P., opo nee ova ka kwata ko Judea momudo wa landula. Osho osha ka etifa oluhodi linene moitukulwa aishe yokomikunda. Osha li yo shidjuu neenghono kOvajuda ovo va li muJerusalem okuya onhapo. Omivelo doshilando oda li mepashukilo, nakeshe oo a li ta kendabala okuya onhapo okwa li a talika ko kutya ota ka yambidida Ovaroma.
16. Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va pumbwa okukala ve na oikala ilipi opo va xupe mefimbo loudjuu?
16 Okutala kouyelele oo twa kundafana, otu wete kutya omolwashike Jesus a li a divilika kutya efimbo olo Ovakriste va li ve li mulo ola endelela. Ovakriste ova li ve na okuninga omaliyambo nehalo liwa, ndele kava li nande ve na okweefa oinima yopamaliko i va imbe. Ova li ve na okuliyamba nehalo liwa, ‘mokweefa aishe oyo va li ve na,’ opo va dulike kelondwelo laJesus. (Lukas 14:33) Aveshe ovo va li va dulika kelondwelo laJesus nopehe na okwoongaonga nova ya onhapo kombinga inya yaJordan, ova li va xupifwa.
Nghee hatu dulu okukala oupafi
17. Omolwashike tu na okukala oupafi shi dulife nale?
17 Omaxunganeko Ombibeli otaa ulike sha yela kutya paife otu li lela pefimbo lexulilo. Onghee hano, otwa pumbwa okukala oupafi shi dulife nale. Ngeenge omukwaita e li moshilongo shi na ombili iha kala e na oshisho sholwoodi. Ngeenge okwa ifanwa ohaluka kolwoodi, otashi dulika shi ka ete oilanduliko ya nyika oshiponga molwaashi ine lilongekida. Osho osha faafana lela noupamhepo wetu. Ngeenge otwa efa tu kofe pamhepo, ohatu ka dimbwa kutya efimbo olo tu li mulo ola endelela, noshi na oupu tu findwe komaponokelo opafaneko oo tae tu hange notashi dulika tu hangwe ombadilila kefiku laJehova molwaashi inatu lilongekida. (Lukas 21:36; 1 Ovatessaloniki 5:4) Ngeenge ope na oo a “efa Omwene,” oku na omhito natango yokukonga Jehova. — Sefanja 1:3-6; 2 Ovatessaloniki 1:8, 9.
18, 19. Oshike tashi ke tu kwafela tu ‘endelelife euyo lefiku laKalunga’?
18 Molwaashi osha fimanenena okukala oupafi, omuyapostoli Petrus okwe tu ladipika tu ‘endelelife euyo lefiku laKalunga.’ Mbela ongahelipi hatu dulu okweendelelifa euyo lefiku olo? Itatu dulu lela okweendelelifa efimbo olo la fyaala ko li na sha nokuuya kwefiku olo. Ndele mokukufa ombinga “meengeda diyapuki nomoilonga yometilokalunga” otashi ke tu kwafela tu kale twa teelela nodjuulufi okuuya ‘kwefiku laKalunga.’ (2 Petrus 3:11, 12) Natango, ngeenge otwa kala twe lipyakidila moilonga yaKalunga ofimbo twa teelela efiku olo, ohatu ka mona efimbo tali endelele neenghono, nokungaho ohatu endelelifa euyo lefiku olo oku shi popya pafaneko. — 1 Ovakorinto 15:58.
19 Mokudilonga kEendjovo daKalunga nosho yo komadimbulukifo oo taa hangwa mo, otaku ke tu kwafela yo tu “teelele nodjuulufi okuuya” kwefiku olo, sha hala okutya, tu kale twe “liteelela alushe.” (2 Petrus 3:12, The Amplified Bible; The New Testament, ku William Barclay) Momadimbulukifo oo omwa kwatelwa yo omaxunganeko e na sha nokuuya kwefiku laJehova nosho yo omanangeko noupuna mahapu oo a tuvikililwa ovo hava ‘teelele Omwene.’ — Sefanja 3:8.
20. Otu na okukaleka momadiladilo ekumaido lilipi?
20 Atusheni otu na okukaleka filufilu momadiladilo ekumaido olo twa pewa kuJehova okupitila momuprofeti Sefanja, tali ti: “Fimbo inamu hangika koupyuhandu wOmwene, fimbo inamu hangika kefiku lehandu lOmwene. Kongeni Omwene, nye amushe ovalininipiki vomoshilongo, onye ava hamu diinine omayukifo aye. Kongeni ouyuki! Kaleni nokukonga elininipiko. Kashiimba tamu ka amenwa mefiku lehandu lOmwene.” — Sefanja 2:2, 3.
21. Oshiwana shaKalunga osha tokola toko okuninga shike momudo 2007?
21 Inashi yeleka tuu eshi eendjovo daSefanja, odo tadi ti: “Efiku linene laJehova oli li popepi,” da hoololwa di kale omushangwa womudo 2007! Oshiwana shaKalunga oshi shii kutya efiku laJehova oli li ‘popepi notali endelele okufika.’ (Sefanja 1:14, yelekanifa NW.) Efiku olo “itali ka tokelwa.” (Habakuk 2:3, NW) Onghee hano, ofimbo twa teelela efiku olo, natu kale alushe tu li oupafi, tu wete kutya ewanifo laxuuninwa lomaxunganeko oo oli li popepi neenghono!
Oto nyamukula ngahelipi?
• “Efiku linene laJehova” oshike?
• Omolwashike ovanhu vahapu have lipwililikile okweehena popepi kwefiku laJehova?
• Omolwashike Ovakriste vomefelemudo lotete va li ve na okukaleka momadiladilo kutya Jerusalem osha li shi li pokuhanaunwa po?
• Oshike tashi tu kwafele tu kale oupafi pamhepo?
[Eendjovo dididilikwedi pepandja 12]
Omushangwa womudo 2007 otau ka kala: ‘Efiku linene laJehova oli li popepi.’ — Sefanja 1:14, yelekanifa NW.
[Omafano pepandja 9]
Ngaashi sha li pefimbo laNoa, ovasheki otava ka kumwa eshi Jehova te ke va katukila onghatu
[Efano pepandja 10]
Ovakriste ova li ve na okukatuka onghatu nopehe na okwoongaonga shimha ashike va mono Jerusalem sha “kondekelwa komatanga ovakwaita”