ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w12 5/15 ep. 17-21
  • Inekela Jehova, Kalunga ‘komathimbo nomimvo’

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Inekela Jehova, Kalunga ‘komathimbo nomimvo’
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2012
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • ESHITO OTALI TU INYENGITHA TU ITAALE MOMUDHIGININI GWETHIMBO OMUNENE
  • OMAHUNGANEKO NGOKA GA GWANITHWA PETHIMBO OTAGE TU INYENGITHA TU KALE NEITAALO
  • “LONGITHENI NAWA ETHIMBO”
  • KALA NEITAALO KUTYA JEHOVA OMUDHIGININI GWETHIMBO
  • ULIKA IIKALA ‘YOKUTEGELELA’
  • Uukwaniilwa otawu pangele ngashingeyi!
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2022
  • Ilonga komahunganeko gOmbiimbeli
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2023
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2012
w12 5/15 ep. 17-21

Inekela Jehova, Kalunga ‘komathimbo nomimvo’

“Omathimbo nomimvo ote dhi lundulula; ota kwaniileke aakwaniilwa noku ya shundula.”—DAN. 2:21.

OTO YAMUKULA NGIINI?

Eshito nosho wo okugwanithwa po komahunganeko otayi ulike ngiini kutya Jehova Omudhiginini gwEthimbo Omunene?

Ngele otu na olupandu kutya Kalunga oye a tula po “omathimbo nomimvo,” oshi na oku tu inyengitha tu ninge shike?

Omolwashike iinima yuuyuni nosho wo oompangela dhopantu ihaayi vulu okuya moshipala ethimbo lyaJehova?

1, 2. Oshike tashi ulike lela kutya Jehova oku shi nawa ethimbo?

OMANGA Jehova Kalunga inaa shita omuntu okwa kala nale a tula po iiyulikithimbo. Okwa popi mesiku etine lyokushita kwe a ti: “Omaminikilo naga holoke keyalelo lyegulu, ga yoolole omutenya muusiku nokuutha omathimbomumvo, omasiku nomimvo.” (Gen. 1:14, 19, 26) Molwaashoka Jehova okwa li a halelela shi ningwe, ehalo lye olya gwanithwa.

2 Ihe sigo okunena aanongononi onkee ngaa taya tsu oompata kombinga yethimbo. Oensiklopedia yimwe oya ti: “Ethimbo oli li oshinima shimwe shoka tashi kumitha noonkondo muuyuni. Kapu na naanaa ngoka ta vulu oku li yelitha.” Ihe Jehova oku li shi nawa lela. Oye a “shiti egulu. . . . Oye a tholoma evi e te li umbu.” Shimwe ishewe, ‘okuza pontsapo okwa hunganeke mbyoka tayi ya; onalenale okwa popi mbyoka tayi ka ningwa.’ (Jes. 45:18; 46:10) Opo tu kale tu na eitaalo muye nomOmbiimbeli, natu konakoneni nkene eshito nosho wo okugwanithwa kwomahunganeko taku ulike kutya Jehova oku li Omudhiginini gwEthimbo Omunene.

ESHITO OTALI TU INYENGITHA TU ITAALE MOMUDHIGININI GWETHIMBO OMUNENE

3. Omalunduluko gethimbo ohaga monika ngiini meshito?

3 Ohatu mono nkene iinima iinene niishona yomeshito tayi inyenge pomathimbo gontumba. Uupambu uushuushuuka mboka hawu ithanwa ooatoma ohawu kala tawu inyenge aluhe. Oowili dhingi ndhoka hadhi utha ethimbo ndyoka li na okulandulwa muuyuni auhe, hadhi longo koaatoma, ihadhi puka nando onosekonde yimwe, nonando opu pite omimvo omamiliyona 80. Evi nosho wo oonyothi nayo ohayi inyenge ethimbo alihe. Omainyengo ngoka ogo haga kwathele aantu ya tseye kutya oye li methimbomumvo lini nosho wo ya mone kutya oyu uka peni uuna ye li molweendo. Jehova ngoka a tula po “ethimbo” oku na ‘oonkondo oonenenene’ notwa gwana oku mu pandula.—Lesha Jesaja 40:26.

4. Omalunduluko gethimbo giinima yomeshito ohagu ulike ngiini uunongo waKalunga?

4 Omalunduluko gethimbo ohaga vulu okumonika miinima yomeshito. Iinamwenyo niimeno oyindji oyi na omathimbo ngoka hayi ningi iinima yontumba. Uudhila owundji owu shi ethimbo lyawo lyokutembuka. (Jer. 8:7) Aantu oye na wo ethimbo lyawo lyokuninga iinima. Omalutu getu ohage tu lombwele kutya ngashingeyi uusiku nenge omutenya. Ngele owa yi nondhila komanenevi gamwe hoka ku na ethimbo inaali fa ndyoka hatu longitha, ohashi vulika olutu lwoye lu ka kuthe omasiku gontumba opo wi igilile ethimbo ndyoka. Oshoshili kutya iiholelwa oyindji yethimbo meshito otayi ulike oonkondo nuunongo waKalunga ngoka a tula po “omathimbo nomimvo.” (Lesha Episalomi 104:24.) Eeno shili, Omudhiginini gwEthimbo Omunene, omunandunge a shiga ko noku na oonkondo kaadhi shi okuyelekwa nasha. Onkee ano, natu kale neitaalo kutya ota ka gwanitha shoka a hala shi ningwe.

OMAHUNGANEKO NGOKA GA GWANITHWA PETHIMBO OTAGE TU INYENGITHA TU KALE NEITAALO

5. (a) Oshike tashi tu kwathele tu tseye shoka tashi ka ningilwa aantu monakuyiwa? (b) Omolwashike Jehova ha vulu okuhunganeka iinima nosho wo pethimbo mpoka tayi ka ningwa?

5 Embo ndyoka tali popi kombinga yeshito otali tu longo oshindji kombinga yaJehova, ‘nando iha monika.’ Ihe inali yamukula omapulo ga simana ngaashi: Oshike tashi ka ningilwa aantu monakuyiwa? (Rom. 1:20) Opo tu mone eyamukulo, natu tale shoka Kalunga a popya mOohapu dhe, Ombiimbeli. Uuna tatu yi konakona, otatu ka mona omahunganeko ngoka ga gwanithwa aluhe pethimbo lyo opala. Jehova Kalunga ota vulu okuholola shoka tashi ka ningwa, molwaashoka oku shi nawa shoka shi li komeho. Omahunganeko gOmbiimbeli ohaga gwanithwa pethimbo, molwaashoka Kalunga ota vulu okuunganeka iinima yi ningwe ngaashi a lalakanena nopethimbo ndyoka u utha.

6. Oshike tashi ulike kutya Jehova okwa hala tu uve ko omagwanitho gomahunganeko ngoka ge li mOmbiimbeli?

6 Jehova okwa hala aalongeli ye yu uve ko omahunganeko ngoka ge li mOmbiimbeli noya mone uuwanawa mugo. Nonando Kalunga ina ngambekwa uuna tashi ya pethimbo, ngele a hunganeke kutya oshinima shontumba otashi ka gwanithwa pethimbo lyontumba, oha longitha omautumbulilo ngoka tatu vulu okuuva ko. (Lesha Episalomi 90:4.) Embo lyEhololo otali popi ‘aayengeli yane’ mboka ‘ya longekidhilwa ethimbo lyesiku, lyomwedhi nolyomumvo,’ omautumbulilo gokuyoolola ethimbo ngoka tu shi nawa. (Eh. 9:14, 15) Okutala nkene omahunganeko ga li ga gwanithwa pethimbo ndyoka lyu uthwa, otashi tu inyengitha tu kale neitaalo muKalunga ngoka a tula po “omathimbo nomimvo” nosho wo mOohapu dhe. Natu taleni kiiholelwa yontumba.

7. Egwanitho lyehunganeko lyaJeremia kombinga yaJerusalem naJuda otali ulike ngiini kutya Jehova Omudhiginini gwEthimbo Omunene?

7 Natu taleni shoka sha li sha ningwa po omimvo 2 600 lwaampono dha pita. Omudhiginini gwEthimbo Omunene okwa ti: “Momumvo omutine Jojakim yaJosia sho a li omukwaniilwa gwaJuda, [Jeremia okwa] taamba etumwalaka lya zi kOMUWA tali popi Aajuda ayehe.” (Jer. 25:1) Jehova okwa li a hunganeke ehanagulo lyaJerusalem nosho wo kutya Aajuda otaya ka falwa muupongekwa notaya ka “longela omukwaniilwa gwaBabilonia omimvo omilongo heyali.” Etangakwiita lyaBabilonia olya li lya hanagula po Jerusalem momumvo 607 K.E.N., nokukwata po Aajuda noku ya fala kuBabilonia. Ihe oshike sha li sha ka ningwa konima yomimvo 70? Jeremia okwa hunganeka a ti: “OMUWA ota ti: ‘Omimvo dhomuBabilonia omilongo heyali nge dha piti po, otandi mú dhimbulukwa nokudhiginina euvaneko lyandje notandi mú galulile kegumbo.’” (Jer. 25:11, 12; 29:10) Ehunganeko ndika olya li lya gwanithwa pethimbo lela, mo 537 K.E.N., sho epangelo lyAamedia naPersia lya mangulula Aajuda muupika waBabilonia.

8, 9. Omahunganeko gaDaniel ge na ko nasha nokuya kwaMesiasa nosho wo okudhikwa po kwUukwaniilwa womegulu otaga ulike ngiini kutya Jehova oKalunga ‘komathimbo nomimvo’?

8 Natu tale ishewe ehunganeko lilwe ndyoka lya pamba aapiya yaKalunga yonale. Kalunga okwa li a hunganeke okupitila momupolofeti Daniel sho ku na omimvo mbali lwaampono Aajuda ya ze muupika muBabilonia kutya Mesiasa ota ka holoka konima yomimvo 483 sho elombwelo lyokutungulula Jerusalem lya gandjwa. Aamedia naPersia oya li ya gandja elombwelo ndyoka mo 455 K.E.N. Shoka osha li sha ningwa naanaa konima sho pwa piti oomvula 483, sho Jesus Omunasareti a gwayekwa nombepo ondjapuki peninginitho lye mo 29, nokwa ningi Mesiasa.a—Neh. 2:1, 5-8; Dan. 9:24, 25; Luk. 3:1, 2, 21, 22.

9 Tala wo shoka sha hunganekwa shi na ko nasha nUukwaniilwa wopaMesiasa. Ombiimbeli oya hunganeka kutya owa dhikwa po nale megulu mo 1914. Oye tu pa ‘endhindhiliko’ lyokukala po kwaJesus. Oya popya kutya ethimbo ndyoka Satana ote ku umbwa mo megulu, shoka tashi ka eta iihuna iinene kombanda yevi. (Mat. 24:3-14; Eh. 12:9, 12) Omahunganeko gOmbiimbeli oga popya wo kutya konima ‘yomauthwathimbo giigwana,’ Uukwaniilwa owa li tawu ka tameka okupangela megulu, naashoka osha li sha ningwa naanaa mo 1914.—Luk. 21:24, NW; Dan. 4:10-17.b

10. Iinima yini tayi ka ningwa shili pethimbo lyo opala monakuyiwa?

10 Otwa tegelela “uudhigu uunene” mboka wa hunganekwa kuJesus wu ye. Otawu ka landulwa kEpangelo lye lyOmimvo Eyuvi. Iinima mbyoka otayi ka gwanithwa shili pethimbo lyo opala. Sho Jesus a li kombanda yevi, Jehova okwa kala nale e shi “esiku notundi” moka iinima mbyoka tayi ka ningwa.—Mat. 24:21, 36; Eh. 20:6.

“LONGITHENI NAWA ETHIMBO”

11. Otu na okuninga shike sho tu shi kutya otu li pethimbo lyehulilo?

11 Otu na okuninga shike sho tu shi kutya Uukwaniilwa wopaMesiasa owa tameka okupangela nosho wo kutya otu li pethimbo ‘lyehulilo’? (Dan. 12:4) Aantu oyendji oye wete sho onkalo yuuyuni tayi ende tayi nayipala, ihe inayi itaala kutya otu li momasiku gahugunina ngoka ga hunganekwa kOmbiimbeli. Otashi vulika ye wete kutya uuyuni mbuka kawu na we siku wu ye kondjila. Yamwe oyi itaala kutya oonkambadhala dhopantu onadhi ka eta “ombili negameno.” (1 Tes. 5:3, NW) Ihe ongiini kombinga yetu? Mbela katu wete kutya uuyuni mbuka waSatana kawu na siku inaawu hula po? Mbela ethimbo ndyoka lya hupa ko katu na oku li longitha tu longele Kalunga ‘komathimbo nomimvo’ nokukwathela yalwe ye mu tseye? (2 Tim. 3:1) Otu na okuninga omatokolo gopandunge nkene tu na okulongitha ethimbo lyetu.—Lesha Aaefeso 5:15-17.

12. Oshike tatu ilongo moohapu dhaJesus shi na ko nasha nethimbo lyaNoowa?

12 Kashi shi oshipu ‘okulongitha nawa ethimbo’ muuyuni mbuka wu udha iinima oyindji mbyoka hayi tu piyaganeke. Jesus ote tu londodha ta ti: ‘Ngaashi sha li pethimbo lyaNoowa, osho tuu taku ka kala, uuna Omuna gwomuntu te ya.’ Onkalo oya li ya tya ngiini pethimbo lyaNoowa? Oya li ya nayipala, shoka sha li she etitha opo aantu aakolokoshi yopethimbo ndyoka ya hanagulwe po nEyelu. Noowa “omuuvithi guuyuuki” okwa li a lombwele aantu yopethimbo lye etumwalaka lyaKalunga nuulaadhi. (Mat. 24:37; 2 Pet. 2:5) Aantu yopethimbo lye shawo osha li owala ‘okulya nokunwa, okuhokana nokuhokanitha.’ Ihe “yo inaye shi tseya, sigo eyelu lye ya nolye ya hanagula po ayehe.” Jesus okwa londodha aalanduli ye a ti: ‘Kaleni mwi ilongekidha, oshoka Omuna gwomuntu ote ke ya pethimbo tuu ndyoka inaamu mu tegelela.’ (Mat. 24:38, 39, 44) Otu na okukala ngaashi Noowa, peha lyokukala twa fa aantu yopethimbo lye. Oshike tashi ke tu kwathela tu kale twi ilongekidha?

13, 14. Oshike tu na okudhimbulukwa shoka tashi tu kwathele tu longele Jehova nuudhiginini, sho twa tegelela okuya kOmuna gwomuntu?

13 Nonando Omuna gwomuntu ote ke ya pethimbo ndyoka inaatu li tegelela, otu na okukala tu shi kutya Jehova Omudhiginini gwEthimbo Omunene. Iinima yuuyuni nosho wo oompangela dhopantu ihayi vulu okuya moshipala ethimbo lye. Ohe li unganeke nawa, opo ehalo lye li gwanithwe. (Lesha Daniel 2:21.) Omayeletumbulo 21:1 otaga ti: “Omutima gwomukwaniilwa ogu li miikaha yOMUWA ngaashi omikanka dhomeya; ote gu gameke hoka a hala.”

14 Jehova oku na oonkondo okuunganeka iinima, opo a gwanithe po elalakano lye pethimbo lyo opala. Iiningwanima oyindji mbyoka tayi kumitha aantu muuyuni oyi li egwanitho lyomahunganeko ge. Ehunganeko limwe ndyoka tali gwanithwa unene muuyuni auhe, euvitho lyonkundana ombwanawa yUukwaniilwa we. Dhiladhila owala shoka sha li sha ningwa po sho epangelo lyaSoviet Union lya li lya halakana po. Kapu na ngoka a li a tegelela oshinima shoka shi ningwe meni lyethimbo efupi. Oshizemo, onkundana ombwanawa oya li ya thiki kiilongo oyindji hoka iilonga yetu ya kala yi indikwa. Onkee ano, natu longitheni ethimbo lyetu nawa, opo tu longele Kalunga nuudhiginini ngoka a tula po “omathimbo nomimvo.”

KALA NEITAALO KUTYA JEHOVA OMUDHIGININI GWETHIMBO

15. Ohatu ulike ngiini uudhiginini wetu komalunduluko ngoka haga zi kehangano?

15 Opo tu tsikile niilonga yokuuvitha Uukwaniilwa momasiku ngaka gahugunina, otu na okukala neitaalo kutya Jehova oha gwanitha po omauvaneko ge pethimbo. Sho oonkalo dhuuyuni tadhi lunduluka, natse ohashi vulika tu ka lundulule omikalo dhetu dhokuninga aantu aalongwa. Omathimbo gamwe ehangano ohali ningi omalunduluko ngoka ga pamba iilonga yetu yokuuvitha Uukwaniilwa. Ngele otatu landula omalunduluko ngoka nomutima aguhe, nena otatu ulike kutya tse aadhiginini muKalunga ngoka a tula po “omathimbo nomimvo” nosho wo kutya otatu longo kohi yewiliko lyOmwana ngoka e li “omutse gwegongalo.”—Ef. 5:23, OB-1954.

16. Ongiini tatu vulu okukala neitaalo kutya Jehova ote ke tu kwatha pethimbo lyo opala?

16 Jehova okwa hala tu mu galikane twa manguluka tu na eitaalo thiluthilu kutya ote ke tu “kwatha pethimbo lyo opala.” (Heb. 4:16) Mbela shono itashi ulike kutya oku tu hole pauhandimwe? (Mat. 6:8; 10:29-31) Ohatu ulike eitaalo lyetu muJehova Kalunga, uuna tatu pula ekwatho lye aluhe okupitila megalikano nokukala metsokumwe nomagalikano getu. Otu na wo okweetha e tu wilike. Shimwe ishewe, natu kale hatu kwatele ooitaali ooyakwetu momagalikano getu.

17, 18. (a) Masiku Jehova ota ka ningila shike aatondi ye? (b) Otu na okuyanda omwigo guni?

17 Ngashingeyi halyo ethimbo lyokukala ‘twa limbililwa,’ ihe ethimbo lyokukala tu na eitaalo lya kola. (Rom. 4:20) Satana omutondi gwaKalunga nosho wo mboka a nwetha mo otaya kambadhala okuhulitha po iilonga mbyoka Jesus a li a pe aalanduli ye, natse twa kwatelwa mo. (Mat. 28:19, 20) Nonando Satana ne tu ponokele, otu shi kutya Jehova oye “Kalunga omunamwenyo, Omuhupithi gwaantu ayehe, unene gwaamboka ooitaali.” Oku “shi shi, nkene e na okuhupitha aantu ye momamakelo ngoka tage ya adha.”—1 Tim. 4:10; 2 Pet. 2:9.

18 Masiku Jehova ota ka hulitha po onkalelo ndjika yuukolokoshi. Nonando inatu pewa uuyelele auhe nosho wo ethimbo lyokondandalunde kutya uunake tashi ka ningwa, otu shi shi kutya Kristus ota ka hulitha po aatondi yaKalunga pethimbo lyo opala. Otu na wo uushili kutya uunamapangelo waJehova otawu ka yukipalithwa. Otashi ka kala epuko enene ngele otwa ndopa okundhindhilika “omathimbo nomimvo” moka tu li ngashingeyi. Inatu kwatwa nando komwigo gwokukala tatu ti kutya “iinima ayihe oyi li, ngaashi ya kala shito okuza keshito lyuuyuni.”—1 Tes. 5:1; 2 Pet. 3:3, 4.

ULIKA IIKALA ‘YOKUTEGELELA’

19, 20. Omolwashike tu na okukala twa tegelela Jehova?

19 Elalakano lyaJehova Kalunga lyopetameko li na ko nasha naantu olya li lya kwatela mo okwiilonga kombinga ye sigo aluhe nosho wo yeshito lye ewanawa. Omuuvithi 3:11 ota ti: “Ayihe [Jehova] okwe yi ningi yo opala pethimbo lye. Okwa tula uukwaaluhe moomwenyo dhaantu, po pwaa na omuntu ta tseya iilonga mbyoka Kalunga a longo okuza ketameko sigo okehulilo.”

20 Inatu nyanyukwa tuu sho Jehova inaa lundulula elalakano lye li na ko nasha naantu! Oohapu dhe otadhi ti kutya “puye kapu na nando elunduluko nenge epingathano lyuuyelele nomilema.” (Jak. 1:17) Iinima mbyoka aantu haya longitha okumeta ethimbo, ngaashi edhingoloko lyevi, ihayi vulu okuya moshipala ethimbo lye. Jehova “omukwaniilwa gwaaluhe.” (1 Tim. 1:17) Onkee ano, natu kale twe mu ‘tegelela molwaashoka oye omuhupithi gwetu.’ (Mika 7:7) Episalomi 31:24 otali tu ladhipike tali ti: “Ikoleleni, ne mu kale nomukumo, amuhe mboka mu na etegameno mOMUWA.”

[Omanyolo gopevi]

a Tala embo Omalongo gashili gOmbiimbeli ogeni naanaa? epandja 197-199.

b Tala embo Omalongo gashili gOmbiimbeli ogeni naanaa? epandja 215-218.

[Ethano pepandja 19]

Daniel okwa li itaala kutya omahunganeko gaKalunga otaga ka gwanithwa po

[Ethano pepandja 21]

Mbela oho longitha ngaa nawa ethimbo lyoye wu longe ehalo lyaJehova?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe