Ditodi tsa Sepukwane sa Mogahlano wa Maphelelo le Matšhomayelelo
OCTOBER 1-7
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | JOHANE 9-10
“Jeso wa Tihlopa ka Dinku Tsage”
(Johane 10:1-3) “Ka nnetennete ke ya le botsa, ye a sa keneng ka nthiko ya lešaka mara a taka ka nthoko gore a kene ka teng ga lona, motho yenene ke wa go yetswa fote ke tsotsi. 2 Mara motho wa go disa dinku o kena ka nthiko ya lešaka. 3 Matšinghelane ye a yemang ho sekwalong o bulela yenene, fote dinku di kwa lentsu lage. O bitsa dinku tsage ka mabitso a di yetetsa gore di tšwe.
(Johane 10:11) Ke nna wa go disa wa gabutši; wa go disa wa gabutši a ka šinya a di kgwela dinku tsage.
(Johane 10:14) Ke nna wa go disa wa gabutši. Ke tšiba dinku tsaka fote le dinku tsaka di ya ntšiba,
nwtsty ditaba
Lešaka la Dinku
Lešaka ke mo go le selo sa gore se yageletsiwwe gore mo dinku di le ka teng ga lona, ba go yetswa le dikgohlane ba sa di tshware. Ba go disa ne ba kwalela dinku tsa bona mašakeng mo go le bošego. Ku botala, mašaka ne ma sa rulediwi, ke mo ma yye ka mehlobohlobo fote ma sa lekane ka bogolo, ga go tlala ne ma makiwa ka matlapa ke mokane go ba le nthiko ka yyoši. (Dip 32:16; 1Sa 24:3; Zef 2:6) Johane o bolabola ka go kena lešakeng “ka nthiko,” la gore ke mo le na le “matšinghelane sekwalong.” (Joh 10:1, 3) Ga lešaka la setšhaba ka mokana ga sona, ke mo go tšhediwa merape ya go tlalanyana gore yi yetsele gana hone, fote matšinghelane ke mo a dula hone sekwalong a kene a pasopiye dinku tsone. Ka bošego, matšinghelane ke yene a bulang nthiko, a bulela ba go disa. Motho ye mongwana le ye mongwana wa go disa o tloga le dinku tsage a di bitsa ka mabitso, ke mokane dinku tsage ke mo di mo tshwara ka lentsu, di tloga naye. (Joh 10:3-5) Jeso o bolabodiye ka taba yowa a nyaka go šupetsa ka mokgo a pasopang bo ba mo latelelang.—Joh 10:7-14.
w11 5/15 7-8 ¶5
Lune Mitši ya Makreste—“Le sa Koboleneng”
5 Mo re beyisa, senghana sa motho wa go disa le sa dinku tsage ke mo se tiyisa ke go tšibana le go tshepana. Motho wa go disa o tšiba dinku tsage gabutši fote le dinku tsage di ya mo tšiba le mong go mo tshepa. Di tšiba lentsu lage fote di ya le theetsela. Jeso o yitseri: “Ke tšiba dinku tsaka fote dinku tsaka di ya ntšiba.” Mo a re phutego wa yi tšiba, aa re tsa go fo wokola ka gedimo. Lentsu la Segerika la gore mowa ba re ke “tšiba” le rela “go tšibela.” Eya, wa go disa wa gabutši o tšibela dinku tsage. Wa di tšiba gore nku ye nngwana le ye nngwana yi nyaka ying, o tšiba mo yi lelemelang le ga gore yi na le matšhika. Ye re tseyelang gage o tšiba dilo ka mokana ga tsona. Le dinku di mo tšiba gabutši wa go di disa fote di ya mo tshepa mo a kene a di yetetsa.
(Johane 10:4, 5) Mo tsage a šele a di bitsiye ka mokana ga tsona, wa tšwa ke mokane o di yeta mahlong, dinku tsona di mo šala nthago ka taba la gore di tšiba lentsu lage. 5 Di ka sa latelele motho wa gore a di mo tšibi mara di nyoko mo tšhaba, ka taba la gore a di tšibi lentsu la motho ye mongwana.”
cf 124-125 ¶17
“Ke mo a sa Bolabole Nabo mo go se na so a Beyisang ka Sona”
17 George A. Smith o yye a ngwala tso yene a di naganang ga puku yage ya The Historical Geography of the Holy Land gore: “Ke mo re fela re dula ka nthoko ga didiba tsone tsa Majuda, gana hone ke mo go fela go nyarela ba go disa ka bararo kela ka bane ba tla le merape ya bona. Merape yone mo yi segela gana hone ya gahlanana, byalo ke mo re tiputsisa gore bo ba go disa ba nyoko tšiba ka ying gore dinku tsa bona ke difeng. Mara mo di šele di fetsiye go nwa le go kgana, ye mongwana le ye mongwana wa go disa o tseya ya gage tsela, ye mongwana le ye mongwana o bitsa dinku tsage ka mokgo a di tlwayetsiyeng; nku ye nngwana le ye nngwana ya tšwa ga morape wone ke mokane ya ya ga wa go disa, ke mokane morape wela wa ye gahlana le dinku tsa gawo ka mokgonola di tlileng di le ka gona.” Mošupetso wowa wa Jeso ke mo wo kwagala gabutši ka matla, ke mo o bolabolela taba ya gore mo re theetsela tso a di tšhutisang fote re mo latelela mo a re yetetsa, re nyoko pasopega ka taba la gore ke yene “wa go disa wa gabutši.”
(Johane 10:16) “Fote ke na le dinku tse dingwana, tsa gore a yi tsa lešaka lowa; le tsona di nyaka ke di kenise fote di nyoko theetsela lentsu laka, ke mokane gwa ba morape ka wweši, le wa go disa ka wweši.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 10:16
kenisa: Kela “gapa.” Lentsu la Segerika la aʹgo lo le berekisiwweng mowa le rela “go kenisa (ka teng)” “go tšhela” kela “go gapa,” di ya ka taba. Puku ye nngwana ya Segerika ya gana hala ga bo-200 C.E. yi berekisa lentsu la Segerika la go yelana nalo (sy·naʹgo) la gore ga go tlala le rela “go gahlanisa.” Ka gore Jeso ke wa go disa wa gabutši, o kgobaketsa, a yetetsa, a pasopa le go fepa dinku tsa lešaka lowa (tsa gore fote ba re ke “morape wo monyana” ga Lu 12:32) le dinku tse dingwana tsage. Dinku tsowa go ba morape ka wweši ke mokane di lawola ke wa go disa ka wweši. Taba yowa yi šupetsa gore bo ba latelelang Jeso ba nyoko mamarelana ba ba selo ka ssoši.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Johane 9:38) A re: “Ke ya dumela gage, Morena.” Ke mokane a mo kgotamela.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 9:38
a mo kgotamela: Kela “go mo yinamela; a tilahlela fase; a mo rapela.” Mo lentsu la Segerika la pro·sky·neʹo le berekisiwa mo go bolabodiwa ka go rapela modimo kela sethombhe, le hlatolliwa go le “go rapela.” (Mat 4:10; Lu 4:8) Mara ga taba yowa, monna yewa wa go yalafiwa, wa gore o belegiwwe a popele mahlo, o bonne Jeso a yemela Modimo, ke mokane a mo kgotamela. Ne a sa mo make Modimo kela modimo wa sethombhe, mara ke mo a mo tseya go le “Morwayi wa motho” ye go bolabodiwweng ka yene, Mesiya wa gore Modimo o mo neyye matšhika ya go lawola. (Joh 9:35) Mo monna yewa a kgotamela Jeso, di šupa nkare o makiye ka mokgonola Mangwalo ya Seheberu ma bolabolang gore batho ke mo ba maka ka gona. Ne ba yinama mo ba gahlana le maporofeta, magoši kela batho ba bangwana bo ba yemelang Modimo. (1Sa 25:23, 24; 2Sa 14:4-7; 1Mg 1:16; 2Mg 4:36, 37) Ga go tlala Jeso ke mo ba mo kgotamela go šupetsa gore ba leboga tso Modimo a ba wunyulleleng tsona kela selo sa go šupetsa gore ke mo a jabodisa Modimo.—Lebelela tso di fatisisiwweng ga Mat 2:2; 8:2; 14:33; 15:25.
(Johane 10:22) Ka nakwenene Monyanya wa go Neyela wo makegiye Jerusalema. Ne go le marega,
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 10:22
Monyanya wa go Neyela: Lentsu la Segerika la gore monyanya wowa ba re ke Hanukkah (chanuk·kahʹ), le rela “Go Bula; Go Neyela.” Ne wo tshwariwa ka mabala (8) ya matšatši, go thomisa ka letšatši la bo-25 la kgwedi ya Chislev, mong thina le marega, (bona tso di fatisisiwweng ga marega ga temanyana yowa le App. B15) gore ba gopole go neyediwa ka bonyuwane ga tempele ya Jerusalema ka 165 B.C.E. Kgoši ya Siriya Antokiyo IV Epifanese o šupetsiye gore aa kwane le Jehova Modimo wa Majuda, a sinyanya tempele Yage. Mo re beyisa, o yagiye aletare gedimo ga aletare ye kgolo, ga gore ka moka matšatši ke mo go makiwa dihlabelo tsa go tšhubiwa. Ka Chislev 25, 168 B.C.E., Antokiyo o yye a maka sehlabelo ka kolobe ku aletareng fote a gaša sope ya gona mo tempeleng ka mokana ga yona a makela gore go nape go thilafala tempele ya Jehova. O tšhubiye digheyiti tsa tempele, a sinyanya le merutudu ya maprista, a boya a tseya le aletare ya gholdi, tafola ya sekgwa sa mošupetso le setšhubampara sa gholdi. Ke mokane a neyela tempele ya Jehova fote a yi neya modimo wage wa sethombhe Zewuse wa thaba ya Olympus. Ka nthago ga mengwaga ka mmedi, Judas Maccabaeus o yye a tsosa mutši wone le tempele ya gona. Mo tempele yi šele yi yedisiwwe, yi neyediwwe fote ka Chislev 25, 165 B.C.E., mengwaga ka meraro ka nthago ga gore Antokiyo a make sehlabelo sage sa go silikisa a makela Zewusi ku aletareng. Byalo go yye gwa thomiwa fote gwa makiwa dihlabelo tsa ka moka matšatši ba di makela Jehova. A go na mo Mangwalo ma napang ma hlaya gore Jehova o gelepiye Judas Maccabaeus go hlula ke mokane a mmotsa gore a yage tempele ka bonyuwane. Mara, Jehova o yye a berekisa batho ba go tšwa ga dipoleke tsa ka tawong tsa go tshwana le Sirase wa Peresiya gore a make dilo tse dingwana tsa go yelana le ka mokgo A rapediwang ka gona. (Jes 45:1) Di ya kwala mo re re Jehova a ka berekisa motho ye mongwana wa bo ba tineyeleng gage gore a segelele so A se nyakang. Mangwalo ma šupetsa gore ne di nyaka tempele yi yagiwe fote yi bereke gore seporofeto sa go bolabola ka Mesiya, mmereko wage wa go tšhomayela le tso a re makeleng tsona di makege. Fote, dihlabelo tsa gore ke mo di maka ke Malefi ne di tshwanele go makiwa go šinye go segele Mesiya a tla a maka tsa go feta tsa bona, dilo tsone ke go kgwela batho. (Dan 9:27; Joh 2:17; Heb 9:11-14) Bo ba latelelang Kreste ne ba sa butsiwa gore ba make Monyanya wa go Neyela. (Kol 2:16, 17) Mara, a go na mo go ngwadiwweng gore Jeso kela malata yage ba ganne gore go sa makiwi monyanya wone.
Go Bala Baebele
(Johane 9:1-17) Mo a kene a feta a bona monna wa gore o popele mahlo go tlugisela a belegiwwe. 2 Ke mokane bo ba mo latelelang ba mmutsisa ba re: “Rabi, go sinnye mang, go sinnye monna yewa kela babelegi bage mo a šinya a belegiwa a popele mahlo?” 3 Jeso mo a fetola a re: “A gwa sinya monna yewa kela babelegi bage, mara sowa se makediwwe gore matšhika ya Modimo ma thogo bonala ho gage. 4 Di nyaka re make mmereko wa Ye a nrommeng mo go sa na go le motshegare; go nyoko segela bošego bya gore a go sa na motho le ka wweši ye a kgonang go bereka. 5 Mo ke na ke sa le ho lefaseng, ke nna llampa la lefase.” 6 Mo a fetsa go bolabola tsotsone, a tshwela mare ho fase a maka leraga ka wona, ke mokane a psyirela mahlo ya monna yene ka leraga lone 7 a re gage: “Ariye we hlapa hala senokaneng sa Siloama” (ya gore mo yi hlatolliwa ke “Go Rumiwa”). Ke mokane a ya a hlapa, a thomisa go bona fote. 8 Ke mokane bayagelani le bo ne ba fela ba mmona a kgopela dilo ga batho ba thomisa gore: “Monna yewa ke yela ne a fela a dula hala a kene a kgopela, kela a yi yene?” 9 Ba bangwana ba re: “Ke yene.” Ba bangwana ba re: “Awwa, mara o tshwana naye.” Monna yela ke mo a dulele go bolabola gore: “Ke nna.” 10 Byalo ba mmutsisa ba re: “Byalo o re mahlo yawa yago ma popolugiye byang?” 11 A fetola a re: “Monna ye ba reng ke Jeso o dubiye leraga ke mokane a mpsyirela ho mahlong ka lona a re, ‘Ariye Siloama we hlapeng.’ Ke mokane ka ya ka hlapa, ka thomisa go bona.” 12 Mo a re yane ba re: “O kaye monna yene?” A re: “A ke mo tšibi.” 13 Ba tseya monna ye wa gore ne a popele mahlo ba mo yisa ga Mafaraseyi. 14 Go f’lo makega gore letšatši lo Jeso a dubiyeng leraga a bula mahlo yage ne go le Sabatha. 15 Byalo ka nako yonone Mafaraseyi le wona ma thomisa go butsisa monna yewa gore o popolugiye byang. A re ga bona: “O ntlotsiye leraga mo mahlong, ke mokane ka hlapa, ke nna yewa ke ya bona.” 16 Mafaraseyi ya mangwana ma thomisa gore: “Monna yewa aa tšwe ga Modimo, ka taba la gore aa na taba le Sabatha.” Ba bangwana ba re: “Motho wa go maka dilo tsa go befa a ka di kgona byang mara go maka tsotsone?” Byalo ba thoma go sa kwane. 17 Fote ba re ga yewa wa gore ke mo a popele mahlo: “Wene o re king ka yene, ka gore o budiye mahlo yago?” Monna yewa a re: “Ke moporofeta.”
OCTOBER 8-14
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | JOHANE 11-12
“Kwelana go Baba go Tshwana le Jeso”
(Johane 11:23-26) Jeso a re gage: “Bhuti wago o nyoko tsoga.” 24 Mareta a re gage: “Ke ya di tšiba gore o nyoko tsoga mo batho ba tsusiwa ka letšatši la mafelelo.” 25 Jeso a re gage: “Ke nna tsogo le lephelo. Motho wa gore wa dumela ho gaka, le mo a ka kgwa, o nyoko phela fote; 26 fote ye mongwana le ye mongwana wa gore wa phela a boya a dumela ho gaka a ka sa kgwe le ka letšatši ka lloši. Wa yi dumela taba yowa?”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 11:24, 25
Ke ya di tšiba gore o nyoko tsoga: Mareta ke mo a nagana gore Jeso ke mo a fo bolabala ka tsogo yo yi sa ga tlang, ka letšatši la mafelelo. (Bona tso di fatisisiwweng ga Joh 6:39.) Ke mo a yi dumela ka matla taba yowa. Ba bangwana bo go leng ba go yeta bodumedi ka ku mahlong bo ba reng ke Masadutseyi, ne ba sa dumele gore go nyoko ba le tsogo, le mo ba na ba di bona gore Mangwalo ma tšhutisa taba yonone. (Dan 12:13; Mar 12:18) Ka nthoko ye nngwana, Mafaraseyi wona ke mo ma dumela gore moya a wo kgwe. Mara Mareta ne a di tšiba gore Jeso o tšhutisiye gore bo ba hlokofeleng ba nyoko tsoga fote ne go na le batho bo a šeleng a ba tsusiye, le mo ne go se na ye a kgwileng nako ya go lefa go feta Lazaro.
Ke nna tsogo le lephelo: Go kgwa le go tsusiwa ga Jeso go bulele batho bo ba kgwileng sekgala sa gore ba tsusiwe. Mo Jeso a šele a tsusiwwe, Jehova o mo neyye matšhika ya go tsusa batho ba go kgwa le gore go be le lephelo la go ya go yye. (Bona tso di fatisisiwweng ga Joh 5:26.) Ga Kut 1:18, Jeso o re ke yene “wa go phela,” ye a nang le “sekhiya sa likgu le sa dilahlo.” Byalo, Jeso ke tshepo ya bo ba phelang le bo ba hlokofeleng. O tshepisiye go bula dilahlo ke mokane a phidise bo ba kgwileng, bo ba leng ku legedimong ba nyoko lawola naye, ba mo lefaseng ba nyoko ba ba lawola ke mmušo wone wa legedimong.—Joh 5:28, 29; 2Pe 3:13.
(Johane 11:33-35) Mo Jeso a mmona a lla a boya a bona le Majuda ya a tlileng nawo ma lla, a kwa go baba ka ku teng, tsa thomisa go mo hlopa. 34 A re: “Le mmeyye kaye?” Ba re gage: “Morena, tlane o bone.” 35 Jeso a thomisa go yela dinepedi.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 11:33-35
lla: Kela “go ba le sethakga.” Lentsu la Segerika la “go lla” ga go tlala le rela go lla di kwagala. Lentsu lone le berekisiwwe nakwela Jeso a bolabola gore Jerusalema yi nyoko psyitlanyiwa.—Lu 19:41.
a kwa go baba . . . tsa thomisa go mo hlopa: Mo o gahlanisa mantsu ya mebolabolo yowa ka mmedi, o thogo bona gore tso ne di makega ka nakwenene di yye tsa mo tikisa ka matla ga Jeso. Lentsu la Segerika la gore “a kwa go baba” (em·bri·maʹo·mai) gabutšibutši le rela ka mokgo motho a tikwang ka ku teng, mara mowa le bolabolela gore o tikisegiye ka ku teng a šinya a kwa go baba. Lentsu la Segerika la gore “tsa thomisa go mo hlopa” (ta·rasʹso) le rela go šekela. Ye mongwana wa go tšhutela ditaba tsowa o re mo ga taba yowa, yi rela “go hlopa ke se sengwana ka ku teng, sa gore se ka go kwisa go baba ka matla kela sa go kgongwetsa.” Lentsu la go tshwana le lolone le berekisiwwe ga Joh 13:21 go hlatolla tso Jeso a yyeng a tikwisa tsona nakwela Judase a mo sepela ka fase.—Bona tso di fatisisiwweng ga Joh 11:35.
ka ku teng: Gabutšubutši le rela “moya.” Go šupa nkare lentsu la Segerika la pneuʹma howa le berekisiwa go le mo motho a tikisega ka ku teng teng ga pelo, sa gore se šinya se mo maka gore a bolabole kela go maka dilo ka mokgo mongwana.—Bona Glossary, “Moya.”
a yela dinepedi: Lentsu lo le berekisiwweng mowa (da·kryʹo) le tšwa ga Segerika la “menepedi” la gore le berekisiwwe ga mangwalo ya go tshwana le Lu 7:38; Meb 20:19, 31; Heb 5:7; Kut 7:17; 21:4. Mowa yi kwala nkare go bolabodiwa ka matla ka dinepedi tsa go yela, a yi bolabole ka go gotla. Ga Mangwalo ya Sekreste ya Segerika, lentsu lowa la Segerika le berekisiwa gana howa fela, fote a le tshwane le lo le berekisiwweng ga Joh 11:33 (bona tso di fatisisiwweng) mo ba hlatolla go gotla ga Mariya le Majuda. Jeso ne a di tšiba gore o nyoko mo tsosa ga Lazaro, mara di mo kwisiye go baba ka matla mo a bona banghana bage ba tlele ke tsa go baba. Ke mo di sa mo tšebisi le mo batho ba kene ba mo lebelele go thewoga dinepedi ka taba la gore ke mo a ba nyaka ka matla banghana bage fote a ba kwela go baba. Taba yowa yi napa yi šupetsa gore Jeso o kwa go baba ka matla mo go ba le bo ba hlokofalelang ke batho bo go leng magagabo ka taba la likgu lo re le leyeleng ke Adamo.
(Johane 11:43, 44) Mo a šele a bolabodiye dilo tsowa ka mokana ga tsona, a yahlamela ka matla a re: “Lazaro, tšwang!” 44 Monna ye ne a kgwile a tšwa ba mo tantetsiye ho matsogong le mawotong ka malapi, fote le ho mahlong ke mo ba mo tantetsiye ka llapi. Jeso a ba botsa a re: “Mo tantolleneng le mo lesetseneng a sepele.”
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Johane 11:49) Mara ye mongwana ga bona ye ba reng ke Kheyifase, wa gore ne go le moprista ye mogolo ka mongwaga wonone, a bolabola nabo a re: “A le tšibi selo,
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 11:49
moprista ye mogolo: Nakwela Israyele go sa le setšhaba sa gore se tikemele, motho ke mo go ba moprista ye mogolo go segela le mo a kgwang. (Dip 35:25) Mara nakwela go na le mmereko wa go maka ke Maisrayele ku Roma, ba go lawola bo ne ba beyye ke Maroma ne ba na le matla ya go beya le go tlosa moprista ye mogolo. (Bona Glossary, “Moprista ye mogolo.”) Kheyifase, wa gore ne a beyye ke Maroma, ne a tšhutegiye fote a hlalefiye, ke yene a yyeng a ba moprista ye moglo ka nako ya go lefa ka matla go feta ba bangwana bo ba yyeng ba feta. Ba mmeyye ka 18 C.E. fote a dula go le moprista go segela gana hala ga 36 C.E. Mo ba re Kheyifase ke mo go le moprista ye mogolo ka mongwaga wonone, wa 33 C.E., di ka makega gore Johane ke mo a bolabolela gore Jeso ke mo ba mo hlopegisa nakwela moprista ye mogolo go le Kheyifase.—Bona App. B12 mo o nyaka go bona gore kela ntlo ya Kheyifase ke mo yi le kaye.
(Johane 12:42) Mara, ba go tlala, le mong ba gore ne ba lawola ba yye ba thomisa go dumela gage, mara ne ba tšhaba ka taba la Mafaraseyi, gore ba sa rakiwi hala sinagogeng;
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 12:42
ba go lawola: Mowa lentsu la Segerika la gore “ba go lawola” le šupa nkare le rela kgoro ye kgolo ya Majuda, ye ba reng ke Sanhendrini. Lentsu lowa le berekisiwwe ga Johane 3:1 le bolabolela Nikhodimase, ye ne a bereka gana hone khota.—Bona tso di fatisisiwweng ga Joh 3:1.
go rakiwa ku sinagogeng: Kela “go sa sa bolabodisiwa; go tlusiwa sinagogeng.” Lentsu la Segerika la a·po·sy·naʹgo·gos le berekisiwa mo ga Joh 12:42 le 16:2. Motho wa gore o rakiwwe ne ba mo teyisa moya fote ba sa mmolabodisi. Go hlawodiwa ke Majuda ya mangwana ka mokgwa wonone ne go nyoko maka gore mutši wone wo hlopege ka matla ka tsa ikhononi. Ne go berekisiwa disinagoge go tšhutisela gona, nakwenngwana ne ba di berekisa go le khota mo go sekiwa fote ke mo go bolabolediwa gona mo ba hlaya gore motho ba nyoko mo raka gana hone kela go sa sa mmolabodisa.—Bona tso di fatisisiwweng ga Mat 10:17.
Go Bala Baebele
(Johane 12:35-50) Ke mokane Jeso a re ga bona: “Go nyoko ba le go khanya mo ga lune ka nako nyana. Sepelaneng go sa na go khanya, gore le sa tle le phiphetsa ke letshwifi; ye mongwana le ye mongwana ye a sepelang letshwifing aa tšibi gore o ya kaye. 36 Mo go khanya go sa na le go gona, dumelaneng ga ditaba tsotsone tsa go khanya gore le be barwayi ba go khanya.” Jeso o bolabodiye dilo tsowa ke mokane a tloga, a ba wutamela. 37 Le mo a makiye mehlolo ya go tlala mahlong ga bona, ne ba sa dumele gage, 38 gore go makege tsela di bolabodiyeng ke Jesaya wa moporofeta mo a re: “Jehova, ke mang wa gore o dumele ga selo so a se kwileng ga rune? Anthe letsogo la Jehova ba le wunyullele ke mang?” 39 Sa go maka gore ba sa dumele ke sesela sa gore Jesaya o yitseri: 40 “O popetsiye mahlo ya bona fote a ghwanyisa le dipelo tsa bona, gore ba sa di bone ka mahlo ya bona le go kwisisa ka dipelo tsa bona gore ba sologe, ke mokane ke thogo ba yalafa.” 41 Jesaya o bolabodiye dilo tsowa ka taba la gore o bonne go gadima gage, ke mokane a bolabola ka yene. 42 A go na taba, ba go tlala, le mong ba gore baa lawola ba thomisa go dumela gage, mara ne ba tšhaba go šupetsa tsotsone ka taba la Mafaraseyi, ba tšhaba go rakiwa sinagogeng; 43 ka taba la gore ne ba di nyaka ka matla go thanaka ke batho go feta go gadimisa ke Modimo. 44 Mara Jeso a yahlamela a re: “Ye mongwana le ye mongwana ye a dumelang gaka, aa fo dumela gaka ke ntoši mara o dumela le ga ye a nrommeng; 45 fote ye a bonang nna o bona le Ye a nrommeng. 46 Ke tlile ho lefaseng nkene ke khanya, gore ye mongwana le ye mongwana ye a dumelang ho gaka a sa duli a le letshwifing. 47 Mara mo motho a kwa tso ke di bolabolang mara a sa di mamarele, A ke mo sole; ka taba la gore a ke ya tlela go sola lefase, mara ke tlele go phonisa lefase. 48 Ye a sa ntheetseleng fote a sa tseye tso ke mmotsang, go na le ye a nyoko mo solang. Mantsu yawa ke ma bolabodiyeng o nyoko sodiwa ka wona la letšatši la mafelelo. 49 Ka gore a ke fo tipolabolela ka go nyaka, mara ke Papa ye a nrommeng ke yene a mpotsiyeng gore kere king le tso ke tshwaneleng ke di bolabole. 50 Fote ke ya di tšiba gore melawo yage yi rela lephelo la go ya go yye. Byalo, selo se sengwana le se sengwana so ke se bolabolang, ke bolabola tso Papa a mputsiyeng.”
OCTOBER 15-21
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | JOHANE 13-14
“Ke le Šupetsiye Gore le Make Byang”
(Johane 13:5) Ka nthago ga hone a tšhela meetši ka teng ga lepolete, a thomisa go hlapisa mawoto ya malata yage, a ma sula ka thawola yo ne a yi tlemme ho masekeng.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 13:5
hlapisa mawoto ya bo ba mo latelelang: Ga Israyele ya ku botala, diyeta tsa gona tso ba di tlwayeleng ne go le dimphašane. Ne go fo ba segato se na le dithapo tso di tlemiwang go segela kokoyilaneng, byalo mawoto ya motho yene a ko bang a sepela ne ma tšhetšhisa ma thilafala ka taba la dipata tsa go ba le lerole kela maraga le mašahla. Byalo ga go tlala motho ke mo a rola dimphašane tsage mo a kena gaye, fote motho ye ba mo vakašeleng ke mo a maka gore bayeng bage ba hlape mawoto. Baebele yi na le dilo tsa go tlala nyana tso o ka fatisisang ka tsona mo ga taba yowa. (Gen 18:4, 5; 24:32; 1Sa 25:41; Lu 7:37, 38, 44) Mo Jeso a hlapisa bo ba mo latelelang mawoto, o berekisiye setlwayedi sowa gore a thogo ba tšhutisa gore ba tinyanafatse le go makelana dilo.
(Johane 13:12-14) Byalo, mo a fetsa go ba hlapisa mawoto fote a yapere le dikobo tsage tsa ka tawong, a patlama ka lehlokoro fote ku tafoleng a re: “Nje le ya se kwisisa so ke le makeleng sona? 13 Le re ke nna ‘Thitšere’ le ‘Morena,’ fote le ya resa, ke nna yene. 14 Byalo mo nna, Morena le Thitšere, ke le hlapisiye mawoto, le lune di nyaka le hlapisane mawoto.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 13:12-14
di nyaka: Kela “di ro le tlema go.” Lentsu la Segerika lo le berekisiwweng mowa, ga go tlala le berekisiwa mo go bolabodiwa ka tšheleta, gabutšibutši le rela “go tshwanela go patela selo kela go kolota motho.” (Mat 18:28, 30, 34; Lu 16:5, 7) Ga taba yowa le ga tse dingwana, le ka berekisiwa mo motho a gapeletsega kela di mo tšhofa go maka selo.—1Jo 3:16; 4:11; 3Jo 8.
(Johane 13:15) Ka taba la gore ke le beyisele, gore ka mokgo ke le makeleng, le lune le make tsotsone.
w99 3/1 31 ¶1
Monna ye Mogolo ka Matla o Maka Mmereko wa go sa re Selo
Nakwela Jeso a hlapisa bo ba mo latelelang mawoto, o tšhutisiye taba ye nngwana ye kgolo ya go yelana le go tinyanafatsa. Eya, bo go leng Makreste a baa tshwanela go nagana gore bona ba kawone, ba tseya nkare batho ba bangwana ba tshwanele ba ba berekele, fote a di nyake ba lelekisana le mayemo kela go tseyediwa gedimo le go hlompiwa. Mara di nyaka ba gata mo Jeso a gatiyeng, ne a sa “tlela go berekediwa mara a tlele go berekela le go neyela ka lephelo lage gore a lepolle ba go tlala.” (Matewu 20:28) Eya, bo ba latelelang Jeso di nyaka ba makelane le mmereko wa gore nkare a wo re selo.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Johane 14:6) Jeso a re gage: “Ke nna tsela le nnete le lephelo. Aa šiyo ye a tlang ga Papa a sa tle ka nna.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 14:6
Ke nna tsela le nnete le lephelo: Jeso ke tsela ka taba la gore mo re rapela, re thogo šutela thina le Modimo ka yene fela. Fote ke “tsela” ya gore batho ba boyele ga Modimo. (Joh 16:23; Rom 5:8) Jeso ke nnete ka gore tso ne a di bolabola le maphelelo yage ne di yelana le nnete. Fote o makiye diporofeto tsa go šupa gore o berekisana le tso Modimo a nyakang go di maka. (Joh 1:14; Kut 19:10) Diporofeto tsone go yye gwa ba “ ‘eya’ [kela di makegiye] ka yene.” (2Ko 1:20) Jeso ke lephelo ka taba la gore nakwela a re lepolla, o makiye gore batho ba go tlala ka matla ba kraye “lephelo la mannete,” ke gore “lephelo la go ya go yye.” (1Ti 6:12, 19; Ef 1:7; 1Jo 1:7) Fote o nyoko ba “lephelo” ga dimiliyone tsa batho ba gore ba nyoko tsusiwa gore ba thogo phela go ya go yye Pharadeyiseng.—Joh 5:28, 29.
(Johane 14:12) Ka nnete ke re ga lune, ye a dumelang gaka o nyoko maka le mmereko wo ke wo makang; fote o nyoko maka mmereko wa go feta le wowa, ka taba la gore ke tseleng ke ya ga Papa.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 14:12
mmereko wa go feta le wowa: Jeso ne a sa re gore mehlolo yo yi nyoko makang ke bo ba mo latelelang yi nyoko feta yo yene a yi makiyeng. Mara wa tinyanafatsa, wa dumela gore bona ba nyoko tšhomayela le go tšhutisa batho ba go tlala ka matla go feta yene. Bo ba mo latelelang ne ba nyoko bereka tšhomo ye kgolo, ba kraya batho ba go tlala fote ba tšhomayela nako ya go lefa go feta yene. Mantsu ya Jeso ma šupetsa gabutši gore ne a nyaka bo ba mo latelelang ba ye mahlong ka mmereko wage.
Go Bala Baebele
(Johane 13:1-17) Byalo ka taba la gore o di tšibiye go soko segela monyanya wa Paseka gore nako yage ya go tloga ho lefaseng a ye ga Papage yi segele, ka gore Jeso ne a ba nyaka ka matla batho bage bo ne ba le ho lefaseng, o ba nyakiye go segela mafelelong. 2 Ne go kene go jiwa tsa ka malobana, fote Diyabolo ne a šele a kutšetsele pelo ya Judase Iskariyote, morwayi wa Simone, gore a mo sepele ka fase. 3 Byalo Jeso ne a di tšiba gore Papa o beyye dilo ka moka matsogong yage, le gore ke mo a na a tšwa ga Modimo fote o ya ga Modimo, 4 a tlogamela gana hone mo ba kene ba ja tsa go ja tsa ka malobana, a beyela kobo yage ya ka tawong ka thoko. A tseya thawola, a yi tlema mo masekeng. 5 Ka nthago ga hone a tšhela meetši ka teng ga lepolete, a thomisa go hlapisa mawoto ya malata yage, a ma sula ka thawola yo ne a yi tlemme ho masekeng. 6 Ke mokane a segela ga Simone Petro. A re gage: “Morena, nje ka nnete o nyaka go hlapisa nna mawoto?” 7 Jeso a mo fetola a re: “So ke se makang o wo se kwisisi gana byalo, mara o nyoko se kwisisa ho ke šele ke fetsiye.” 8 Petro a re gage: “Nna yaka mawoto o ka sa nhlapisi le ka gonyana.” Jeso a re gage: “Mo nka sa go hlapisi, nna nago a re kwane.” 9 Simone Petro a re gage: “Morena, o sa nhlapisi mawoto fela, nhlapise le matsogo le hlogo.” 10 Jeso a re gage: “Mo motho a hlapiye aa tshwanela go hlapisiwa se sengwana go feta mawoto yage, ka taba la gore o yediye paa. Fote lune le yediye, mara a le ya yela ka mokana ga lune.” 11 Ka taba la gore ne a tšiba motho ye a nyoko mo sepelang ka fase. Ke taba lo a yitsering: “A le ya yela ka mokana ga lune.” 12 Byalo, mo a fetsa go ba hlapisa mawoto fote a yapere le dikobo tsage tsa ka tawong, a patlama ka lehlokoro fote ku tafoleng a re: “Nje le ya se kwisisa so ke le makeleng sona? 13 Le re ke nna ‘Thitšere’ le ‘Morena,’ fote le ya resa, ke nna yene. 14 Byalo mo nna, Morena le Thitšere, ke le hlapisiye mawoto, le lune di nyaka le hlapisane mawoto. 15 Ka taba la gore ke le šupetsiye gore le make byang, gore tsotso ke sa tšwang go le makela tsona, le lune le makelane tsona. 16 Ka nnete ke re ga lune, lelata a le fete mong wa lona, le ye a rumiwweng aa fete ye a mo rommeng. 17 Mo nkare dilo tsowa le ya di tšiba, le ya jabola mo le di maka.
OCTOBER 22-28
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | JOHANE 15-17
“A yi Lune ba Lefase Lowa”
(Johane 15:19) Hala go le lune ba lefase lowa, lefase lowa ke mo le nyoko kwana le tsa lona. Byalo ka taba la gore a yi lune ba lefase lowa, mara ke le hlawodiye ho lefaseng, tsotsone di maka gore lefase le le hloye.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 15:19
lefase: Lentsu la Segerika ga taba yowa la gore koʹsmos le rela batho ba lefase ba gore a ba berekele Modimo, batho ba go sa loka ba gore Modimo aa ba mo nyake le ka go nyana. Ke Johane a ntoši wa go ngwala ga Ebangedi yage gore bo ba latelelang Jeso a yi ba lefase lowa kela a ba tšwe ga lefase lowa. Jeso o bolabodiye tsotsone gabedi fote mo a kene a rapela la mafelelo a na le mapostola yage ya go tshepega.—Joh 17:14, 16.
(Johane 15:21) Mara ba nyoko le maka dilo tsone ka mokana ga tsona ka taba la lebitso laka, ka taba la gore a ba di tšibi gore ke romme ke Mang.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 15:21
ka taba la lebitso laka: Lentsu la gore “lebitso” ka mo Baebeleng go gongwana le yemela mong wa lebitso lone, tso a tšibegang ka tsona le gore ke motho wa mohlobo mang. (Bona tso di fatisisiwweng ga Mat 6:9.) Mara mowa ga Jeso, le yemela matšhika yage le mayemo ya gore o ma neyye ke Papage. (Mat 28:18; Fil 2:9, 10; Heb 1:3, 4) Jeso o hlatolla gore ke ntaba batho ba lefase lowa ba sa kwane le bo ba mo latelelang, o re: ka taba la gore a ba di tšibi gore o romme ke Mang. Mo ba ka nyaka go kwisisa gore lebitso la Jeso le ra gore king, ba ko thogo tšiba Modimo. (Meb 4:12) Sosone ne se bolabola le ka seyemo sa Jeso sa go Lawola so a se neyyeng ke Moidmo, Kgoši ya magoši ya gore batho ka mokana ga bona ba thinya letolo gage gore ba thogo phela.—Joh 17:3; Kut 19:11-16; tshwanisa le Pis 2:7-12.
(Johane 16:33) Ke le butsiye dilo tsowa gore le bebe ka taba laka. Le nyoko hlopegisiwa mo lefaseng, mara šišimalaneng! Lefase lowa ke le hludiye.”
it-1-E 516
Lešiši
Di nyaka Makreste ma šišimale gore ma sa thothele ke dilo tsa lefase lowa la go sa kwane le Jehova Modimo, fote ma tshepele ga Modimo le mo lefase lowa le ka fo ba hloya. Jeso Kreste o butsiye malata ya gore: “Le nyoko hlopegisiwa mo lefaseng, mara šišimalaneng! Lefase lowa ke le hludiye.” (Joh 16:33) Morwayi wa Modimo aa f’lo lesetsa dilo tsa lefase lowa di mo phiriketsa, mara o yye a le hlula, a sa tshwane nalo le ka gonyana. Taba yowa ya gore Jeso Kreste o hludiye lefase le ya gore ke mo a se na selabi, yi ka maka gore motho wa go tshwana naye a sepelele kgole le dilo tsa lefase lowa le tsa go tšhelana dithila.—Joh 17:16.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Johane 17:21-23) gore ka mokana ga bona ba be selo ka ssoši, go tshwana le mo wene Papa o le selo ka ssoši le nna fote le nna ke le selo ka ssoši nago, gore le bona ba be selo ka ssoši le rune, gore lefase le tshepe gore ke romme ke wene. 22 Ke ba gadimisiye ka mokgo o n’gadimisiyeng, gore ba be selo ka ssoši go tshwana le nna nago. 23 Nna nabo re selo ka ssoši, le nna nago re selo ka ssoši gore ba šupe ba felegelele go le selo ka ssoši, gore lefase lowa le tšibe gore ke romme ke wene le gore o ba nyakiye ka matla go tshwana le ka mokgo o nyakiyeng nna.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 17:21-23
selo ka ssoši: Kela “mamarelana.” Jeso o yye a rapelela gore malata yage ya nnete ma be selo ka “ssoši,” ma make mmereko wa go tshwana ma le ka moka, go tshwana le mo yene le Papage ba le selo ka “ssoši,” tsotsone di šupetsa gore baa berekisana fote ba nagana dilo tsa go tshwana. (Joh 17:22) Ga 1Ko 3:6-9, Pawulo o hlatolla mohlobo wowa wa go ba selo ka ssoši ga Makreste mo ma kene ma berekisana wona beng le mo ma berekisana le Modimo.—Bona 1Ko 3:8 le tso di fatisisiwweng ga Joh 10:30; 17:11.
go felegelela go le selo ka ssoši: Kela “mong go ngangarelana.” Ga temanyana yowa, Jeso o maka gore go mamarelana ga go felegelela le go nyaka ke Papage go yelane. Tso di ro napa di kwana gabutši le Kol 3:14, ya gore: “Go nyakanana . . . ke gona go makang gore re mamarelane tsa go felegelela.” Go ba selo ka ssoši ka mokgonowa gwa yelana. Tsowa a di nape di rela gore baa tshwana ka bomotho, dilo tso ba di kgonang, mekgwa le makwalo. Ke mo di rela gore bo ba latelelang Jeso ba ba selo ka ssoši ka taba la dilo tso ba di makang, tso ba di tshepelang le tso ba di tšhutisang.—Rom 15:5, 6; 1Ko 1:10; Ef 4:3; Fil 1:27.
(Johane 17:24) Papa, ke nyaka bo o nneyeng bona gore ba be le nna mo ke leng gona, gore ba thogo bona go gadima gaka ga gore ke go neyye ke wene, ka taba la gore o nnyakiye ka matla go soko makiwa lefase.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 17:24
go makiwa ga lefase: Ga Mah 11:11, lentsu la Segerika la “go maka” le rela “go belega,” fote le berekisiwa le lentsu la gore “bana.” Mantsu ya gore “go makiwa ga lefase,” ma šupa ma rela go belegiwa ga bana ba Adamo le Efa. Jeso o bolabolela “go makiwa ga lefase” a šupa ga Abele, kela ke ka taba la gore ke yene motho wa mathomo wa go lepolliwa fote ke yene wa gore lebitso lage “le ngwadiwwe ga mangwalo ya go phutiwa ya lephelo nakwela go sa makiwa lefase.” (Lu 11:50, 51; Kut 17:8) Fote mantsu yawa ya gore Jeso o ma berekisiye mo a rapela Papage ma napa ma šupetsa gore ke botala ka matla Modimo a mo nyaka ga Morwayi wage wa gore o belegiwwe a ntoši—o mo nyakiye Adamo le Efa ba soko belega bana.
Go Bala Baebele
(Johane 17:1-14) Jeso o bolabodiye dilo tsowa, ke mokane a lebelela legedimong, a re: “Papa, nako yi segele. Gadimisa morwayi wago gore le yene a thogo go gadimisa, 2 ka mokgonola o mo neyyeng gore a lawole batho ka moka, gore a ba neye lephelo la go ya go yye bo o mo neyyeng bona. 3 Sowa se rela lephelo la go ya go yye, mo ba thomisa go go tšiba, wene Modimo ka wweši wa mannete, le ye o mo rommeng, Jeso Kreste. 4 Ke go gadimisiye lefaseng, ke fetsiye mmereko wo o nneyyeng gore ke wo make. 5 Byalo Papa, n’gadimise go tshwana le nakwela o n’gadimisa ho ke le ka nthoko gago. 6 “Ke makiye gore lebitso lago le bonale ga batho bo o nneyyeng bona lefaseng. Batho bowa ke mo go le bago, byalo o nneyye bona, fote ba le theetsele lentsu lago. 7 Gana byalo ba šele baa di tšiba gore dilo ka mokana ga tsona tso o nneyyeng di tšwa gago; 8 ka taba la gore ke ba neyye dipolabolo tso o nneyyeng tsona, fote ba di yamogele ba boya ba ro napa ba di tšiba gore ke tlile howa gore ke yemele wene, fote le bona ba di tshepiye tsa gore ke romme ke wene. 9 Ke go kgopela ka taba la bona; a ke go kgopele ka taba la lefase, ke go kgopela ka taba la bo o nneyyeng bona, ka taba la gore ke bago; 10 fote dilo tsaka ka mokana ga tsona ke tsago, le tsago ke tsaka fote ke gadimisiwa gare ga tsona. 11 “A ke sa šiyo lefaseng, mara bona ba lefaseng, fote ke tla gago. Papa wa go Hlawolega, ba pasope ka taba la lebitso lago, lo o nneyyeng lona gore ba be selo ka ssoši go tshwana le rune mo re le selo ka ssoši. 12 Nakwela ke le nabo, ne ke fela ke ba pasopa ka taba la lebitso lago lo o nneyyeng lona; fote ke ba pasopiye, a go na le ka wweši ye a sinyegiyeng, go f’lo ba morwayi yela wa go sinyega, gore so se hlayyeng ke mangwalo se makege. 13 Mara gana byalo ke tla gago, fote lefaseng ke bolabola dilo tsowa, gore ba thogo jabola ka ku teng ga bona. 14 Ke ba neyye lentsu lago, mara lefase le ba hloyye, ka taba la gore a yi bona ba lefase lowa, go tshwana le mo nna go se nna wa lefase lowa.
OCTOBER 29–NOVEMBER 4
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | JOHANE 18-19
“Jeso o Yemelele Nnete”
(Johane 18:36) Jeso a fetola a re: “Mmušo waka a yi wa lefase lowa. Hala mmušo waka go le wa lefase lowa, bo ba n’letang ne ba nyoko lwela gore ke sa yisiwi ga Majuda. Mara byalo, Mmušo waka a wo tšwe howa.”
(Johane 18:37) Byalo Pilato a re gage: “O re king byalo, o re ke wene kgoši?” Jeso a mo fetola a re: “Ke wene beng o bolabolang gore ke nna kgoši. Ka taba la gore ke belegediwwe sosone, fote ke šinnye ke tla lefaseng ka taba la tsotsone, gore ke yemelele nnete. Ye mongwana le ye mongwana wa go tlalela nneteng, o theetsela so ke se bolabolang.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 18:37
yemelela nnete: Lentsu lo le berekisiwweng ga Mangwalo ya Sekreste ya Segerika la gore “go yemelela” (mar·ty·reʹo) le la go “bolabolela” (mar·ty·riʹa; marʹtys), ba hlaya dilo tsa go tlala. Mantsu yawa ma le ka mabedi ma bolabolela taba ya go bona dilo di makega kela go di tšiba, mara fote ma yelana le taba ya “go sabalatsa; go kwanisanya kela go bolabola gabutši ka selo.” Jeso o yye a yemela nnete a boya a tšhomayela ka yona go šupetsa gore le yene ke mo a di tshepa tsotsone a di bolabolang, mara le maphelelo yage ke mo go le ya go thanakisa nnete yo yi porofitiwweng lentsung la seporofeto la Papage le tso a di tshepisiyeng. (2Ko 1:20) Tso Modimo a di nyakang tsa gore di yelana le Mmušo wage le Mesiya ye a nyoko Lawolang di bolabodiwwe, tsa kwagala gabutši. Nakwela Jeso a le mo lefaseng, ke mokane a feleletsa a re kgwele, tsotsone di makiye gore a segelele dilo ka mokana ga tsona tso seporofeto se di bolabodiyeng ka yene, le mong dirithi tso di leng ka teng ga kwano ya Molawo. (Kol 2:16, 17; Heb 10:1) Byalo di šupa gabutši gore Jeso ‘o yemelele nnete’ ka tso a di bolabodiyeng le tso a di makiyeng.
nnete: Jeso ke mo a sa bolabole ka nnete nje, mara ke mo a bolabola ka nnete ya go yelana le tso di nyakang ke Modimo. Jeso, yene “morwayi wa Dafita,” wa gore ke yene Moprista ye Mogolo wa go Lawola ga Mmušo wa Modimo, ke yene a makang gore tso Modimo a nyakang go di segelela di makege. (Mat 1:1) Jeso o hlayye gore selo se segolo so se makiyeng gore a tle lefaseng, a phele gona le go tšhomayela gona, ke mo a di makela gore a tšhutise nnete ka Mmušo wa Modimo. Barongwa le bona ba hlayye tsotsone nakwela Jeso a soko belegiwa hala Betlelehema, yenela ya gore Dafita le yene o belegediwwe ga yona.—Lu 1:32, 33; 2:10-14.
(Johane 18:38a) Pilato a re gage: “Nnete o ra ying?”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 18:38a
Nnete king?: Di šupa nkare mo Pilato a šinya a butsisa taba yowa ke mo a bolabola ka motho nje mo a bolabola nnete, ke mo a sa butsisi ka “nnete” yo Jeso ne a tšhomayela ka yona. (Joh 18:37) Jeso ne a ka sa kamake go fetola putsiso yone hala go le putsiso ya go nyaka go tšiba. Mo Pilato a butsisa, a di šupi gore ke mo a butsisa putsiso yone a sa yemela gore a fetodiwe kela go šupa nkare wa tewolanyana, a re: “Nnete? King tsotsone? A se šiyo selo sone!” Gabutšibutši, Pilato yewa aa hlwa a sa re o yemela phetolo, o f’lo tšwa a ya ga Majuda ya ne ma le ka hala tawong.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Johane 19:30) Mo ba šele ba neyye Jeso wayini ya go galaka, a re: “Go yenele!” ke mokane a ghoba hlogo, a neyela moya wage.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 19:30
a neyela moya wage: Kela “gwa fela ka yene; a sa sa wona.” Lentsu “moya” (ka Segerika ke, pneuʹma) ga taba yowa le ka rela go “wona” kela “lephelo.” Le lentsu la Segerika la ek·pneʹo (la go rela, “go wonela ka tawong”) le nyarela ga Mar 15:37 le Lu 23:46 (la gore le kwisisega yi le go “kgwa” kela lentsu le lengwana la gore go bolabodiwa ka lona ga tso di fatisisiwweng tsa ditemanyana tsowa, “a wona la mafelelo”). Ba bangwana ba re go berekisiwa ga lentsu lowa la Segerika la gore “lesetsiye,” go šupetsa gore Jeso o lesetsiye ka boyenemong gore a sa karakarele go phela, ka taba la gore dilo ka mokana ga tsona ne di yenele. O “berekisiye lephelo lage [ka go tinyakela] a šinya a kgwa.”—Jes 53:12; Joh 10:11.
(Johane 19:31) Ka taba la gore ne go le letšatši la Malukiselelo, gore ditopo tsa bona di sa dule diphateng tsa mohlopego go segela ka Sabatha (ka taba la gore Sabatha yone ne go le ye kgolo), Majuda ma kgopele Pilato gore ma kune mawoto ya bona ke mokane ba tlose mmele ya bona.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Joh 19:31
Sabatha yone ne go le ye kgolo: Nisani 15, ne go le letšatši la sabatha la gore le tla ka nthago ga Paseka, ne go se na taba gore ke letšatši lefeng la ho bekeng. (Lef 23:5-7) Mo Sabatha yowa ya go hlawolega yi gahlana le Sabatha yo yi tlwayelegiyeng (letšatši la bošupa la beke ya Majuda, la gore le thoma ka malobana ka Labohlano le fela ka Mokibela ka malobana), ne go le Sabatha ye “kgolo.” Sabatha yone yi tlile ka nthago ga likgu la Jeso la gore ne le le ka Labohlano. Go tlugisela ka 29 C.E. go segela ka 35 C.E., mongwaga ka wwoši wa gore Nisani 14 yi wele ga Labohlano ke mo go le wa 33 C.E. Byalo tsotsowa di napa di šupetsa gore Jeso o kgwile ka Nisani 14, 33 C.E.
Go Bala Baebele
(Johane 18:1-14) Mo Jeso a bolabodiye dilo tsowa, yene le bo ba mo latelang ba yye ba tloga ba taka Moyedi wa Kidirone go ya mo ne go na le tšhomo, fote yene le bo ba mo latelang ba kena gana hone. 2 Byalo Judase, yela a yyeng a mo sepela ka fase, le yene ke mo a yi tšiba poleke yone, ka taba la gore ga go tlala Jeso le bo ba mo latelang ke mo ba gahlanela gana hone. 3 Byalo Judase o yye a leya masole le ba bagolo ba masole le maprista ya magolo le Mafaraseyi ba tshwere malampa le ditšhubampara le digale. 4 Byalo, ka taba la gore Jeso ne a di tšiba gore go nyoko makega ying ka yene, a šutela hala mahlong ke mokane a re ga bona: “Le nyaka mang?” 5 Mo ba mo fetola ba re: “Jeso wa Lenazareta.” A re ga bona: “Ke nna yewa.” Byalo Judase, wa gore ne a mo sepela ka fase, le yene ne a yemme nabo. 6 Mara mo Jeso a re ga bona, “Ke nna yewa,” ba thomisa go sepela ka sa nthago ke mokane ba wela fase. 7 A ba butsisa fote a re: “Le nyaka mang?” Ba re: “Jeso wa Lenazareta.” 8 Jeso a ba fetola a re: “Akere ke le butsiye gore ke nna yewa. Byalo mo nkare le nyakana le nna, lesetsaneng banna bowa ba sepele.” 9 Tsowa ne go le gore go makege tso a yyeng a di bolabola tsa gore: “A go na le ka wweši ga bo o nneyyeng bona ye a lahlegiyeng.” 10 Byalo Simone Petro ne a tshwere sabola, a yi goga a boša lelata la moprista ye mogolo ka yona, a tlopola tsebe ya lona ya ka ho ga la go ja. Lelata lone ne ba re ke Malekose. 11 Mara Jeso a re ga Petro: “Busetsa sabola yone sekhwameng sa yona. Anthe a di nyake ke nwa so Papa a nneyyeng sona?” 12 Ke mokane masole le ye a yetang masole mahlong le bo ba berekelang mmušo wa Majuda ba tshwara Jeso, ba mo tlema. 13 Ba thomisa ka go mo yisa ga Annase, ka taba la gore ne go le yene papa wa mosadi wa Kheyifase, wa gore ka mongwaga wonone ne go le moprista ye mogolo. 14 Gabutšibutši Kheyifase ne go le yene wa go yeletsa Majuda gore di ko ba di gelepa bona mo motho ka wweši a kgwa ka taba la batho ka mokana ga bona.