Ditodi tsa Sepukwane sa Mogahlano wa Maphelelo le Matšhomayelelo
SEPTEMBER 2-8
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAHEBERU 7-8
“Moprista wa go ya go Yye go fo Tshwana le Melekizedeke”
(Maheberu 7:1, 2) Ka taba la tsotsone Melekizedeke Kgoši ya Salema wa gore fote ke moprista wa Modimo wa Malenghelengheng, o yye a gahlana le Abhrahama a tšwa go bolaya magoši ke mokane a mo rufa , 2 ke mokane Abrahama a mo neya lesome la dilo tsage ka mokana ga tsona. Sa mathomo, lebitso lage le hlatolliwa gore ke “Kgoši ya go Loka,” fote le hlatolliwa gore ke kgoši ya Salema ya gore yi rela, “Kgoši ya go Beba.”
it-2-E 366
Melekizedeke
Kgoši ya Salema ya dinako tsa ku botala le “moprista wa Modimo wa Malenghelengheng,” Jehova. (Gen 14:18, 22) Ke yene moprista wa mathomo ye go bolabodiwang ka yene ka Mangwalong; o yye a ba Moprista go soko segela 1933 B.C.E. Ka taba la gore ke kgoši ya Salema, ya gore yi rela “go Beba,” Pawulo wa lepostola o hlatolla Melekizedeke gore ke “Kgoši ya go Beba” fote ka taba la lebitso lage, o re ke “Kgoši ya go Loka.” (Heb 7:1, 2) Salema ya ku botala ba naganela gore ke mo yi le mong gare ga toropo ya Jerusalema, fote le lebitso la yona le yye la gahlanisiwa le la Jerusalema, ya gore le yona ba fela ba re ke “Salema.”—Pis 76:2.
Ka nthago ga gore Abhrama (Abhrahama) a hlule Kedolawuma le magoši ya a berekisanang nawo, mopatriyeka o tlile moyeding wa Šefa kela “Moyeding wa Kgoši.” Gana hone Melekizedeke “o tlisiye sekgwa le wayine” ke mokane a rufa Abhrahama, a re: “Go rufiwe Abhrahama wa gore Modimo wage ke wa Malenghelengheng, wa gore o makiye magedimo le lefase; fote go gadimisiwe Modimo wa Malenghelengheng, wa gore o leyye manaba yago letsogong lago!” Ke mokane Abhrahama a neya kgoši ya gore fote ke moprista “lesome la dilo ka moka” ga ‘dilo tsa magoši’ ya a ma hludiyeng.—Gen 14:17-20; Heb 7:4.
(Maheberu 7:3) Le mo a se na papa, a se na mmane, a sa tšibege gore o tlogelele kaye, a se na mathomiso kela mafelelo, o makiwwe nkare ke morwayi wa Modimo, go ko dula go le moprista wa go ya go yye.
it-2-E 367 ¶4
Melekizedeke
Re tšiba ka ying gore taba yo ya gore Melekizedeke ne ‘a se na mathomiso kela mafelelo’ ke nnete?
Pawulo o hlayye taba ye nngwana ye kgolo ka Melekizedeke, mo a re: “Le mo a se na papa, a se na mmane, a sa tšibege gore o tlogelele kaye, a se na mathomiso kela mafelelo, o makiwwe nkare ke morwayi wa Modimo, go ko dula go le moprista wa go ya go yye.” (Heb 7:3) Melekizedeke o fo titshwanela le batho ba bangwana, o yye a belegiwa fote o kgwile. Mara, mabitso ya mmane wage le ya pagage a ma nyarele, gore o tšwa ga mutši wofeng le batlogolo bage a gwa bolabodiwa ka bona, fote Baebele a yi bolabole gore o belegiwwe leng le gore o hlokofele leng. Nka ntaba lo Melekizedeke di mo tshwanelang gore go be serithi sa Jeso Kreste, ka taba la gore boprista byage ke bya go ya go yye. Ka taba la gore ne go sa ngwadiwa selo sa go šupetsa gore Melekizedeke o tšwa kaye kela bo ba tlang ka nthago ga boprista byage, go fo ba ka mokgonone le ka Kreste, ne go se na moprista ye mogolo wa go tshwana naye, fote Baebele yi šupetsa gore ka nthago gage go ka sa be le ye mongwana wa kawone. Go tokegela gana hone, le mo yi le gore Jeso o belegiwwe ga mutši wa Juda le ga mutši wa magoši wa bo Dafita, babelegi bage ne ba sa tšwi ga mutši wa maprista, fote aa ba moprista le kgoši ka taba la gore bokokwane bage ke mo go le maprista le magoši. Dilo tsowa ka mokana ga tsona di makegiye ka taba la gore Jehova ne a mo tshepsiye tsona.
(Maheberu 7:17) Ka taba la gore go bolabodiwwe ka yene gore: “Moprista wa go ya go yye go fo tshwana le Melekizedeke.”
it-2-E 366
Melekizedeke
Mošupetso wa Boprista Bya Kreste. Ga seporofeto sa Mesiya Jehova o tshepisiye “Morena” wa Dafita gore: “Ke wene Moprista wa go ya go yye go fo tshwana le Melekizedeke!” (Pis 110:1, 4) Mopisalema o gelepiye Maheberu gore ma bone gore ke ntaba di nyaka ma tseye Mesiya go le moprista le kgoši yo yi tshepisiwweng. Ga lengwalo lo Pawulo wa lepostola a le ngwaleleng Maheberu, o napiye a ba botsa gore ke mang Moprista ye go bolabodiwweng ka yene, a rela “Jeso, wa gore ke moprista wa go ya go yye go fo tshwana le Melekizedeke.”—Heb 6:20; 5:10; bona MOLAWO.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Maheberu 8:3) Moprista ye mongwana le ye mongwana o beyiwwe gore a neyele ka tso batho ba neyelang ka tsona le dihlabelo; ke mo di nyakega gore le yewa a neyele ka se sengwana.
w00-SE 8/15 14 ¶11
Dihlabelo Tsa Gore ne di Jabodisa Modimo
11 Pawulo wa lepostola o yitseri “Moprista ye mongwana le ye mongwana o beyiwwe gore a neyele ka tso batho ba neyelang ka tsona le dihlabelo.” (Maheberu 8:3) Pawulo o yaroganya dilo tso ke mo di neyela ke moprista ye mogolo wa ku Israyele ya botala gabedi, o re ke, “dilo tso batho ba neyelang ka tsona” le “dihlabelo,” kela “dihlabelo tsa mo ba sinnye.” (Maheberu 5:1) Ga go tlala batho ba neya motho selo go šupetsa gore baa mo nyaka, kela go leboga se sengwana, go tiyisa senghana, gore motho yene a kwane naye, kela gore ba mo yamogele. (Genesi 32:20; Diyema 18:16) Le dilo tso molawo wa Moše ne wo re ba neyele ka tsona ne di tseyiwa go le ‘tso ba di neyang’ Modimo gore a ba yamogele le gore a kwane nabo. Mo motho a takiye Molawo, ne di nyaka a make se sengwana gore a lukise taba yone, ne di nyaka a yise “sehlabelo sa go šupetsa gore o sinnye.” Kapheta ya dipuku tsa mathomo tsa ka Baebeleng, ka matlamatla Eksoda, Lefitiko le Dipalo, di bolabola ka dihlabelo tsa mehlobohlobo le dilo tso batho ne ba neyela ka tsona. A di lula go napa re gopola se sengwana le se sengwana ka tsona, mara go na le dihlabelo tse dingwana tsa gore di nyaka re di tseyele hlogong.
(Maheberu 8:13) O yitseri “molawo wa nyuwane,” wo maka gore molawo wa botala wo fete ke nako. Selo sa gore ke sa botala le sa gore se hlagele se thina le go nyamalala.
it-1-E 523 ¶5
Molawo
Ke ntaba ba re senghana so se makiwweng ka Molawo wa Moše se “fitiye ke nako”?
Mara, senghana so se makiwweng ka Molawo wa Moše se “fitiye ke nako” nakwela Modimo a berekisa moporofeta Jeremiya go re botsa gore go nyoko ba le molawo wa nyuwane. (Jer 31:31-34; Heb 8:13) Senghana so se makiwweng ka Molawo wa Moše se fediye ka 33 C.E. nakwela Kreste a kgwa phateng ya mohlupego (Kol 2:14), ke mokane gwa thomoisa go bereka molawo wa nyuwane.—Heb 7:12; 9:15; Ac 2:1-4.
Go Bala Baebele
(Maheberu 7:1-17) Ka taba la tsotsone Melekizedeke Kgoši ya Salema wa gore fote ke moprista wa Modimo wa Malenghelengheng, o yye a gahlana le Abhrahama a tšwa go bolaya magoši ke mokane a mo rufa , 2 ke mokane Abrahama a mo neya lesome la dilo tsage ka mokana ga tsona. Sa mathomo, lebitso lage le hlatolliwa gore ke “Kgoši ya go Loka,” fote le hlatolliwa gore ke kgoši ya Salema ya gore yi rela, “Kgoši ya go Beba.”3 Le mo a se na papa, a se na mmane, a sa tšibege gore o tlogelele kaye, a se na mathomiso kela mafelelo, o makiwwe nkare ke morwayi wa Modimo, go ko dula go le moprista wa go ya go yye. 4 Monna ye Abhrahama wa gore ke hlogo ya mutši a mo neyyeng lesome la dilo tsa go bafala tso a di krayyeng mo a hlula, ne a le ye mogolo. 5 Ke nnete gore go ya ka Molawo wa Moše, barwayi ba Llifi ba gore ne go le maprista ke bona bo ne di nyaka ba koleka sa lesome ga batho, ba gore ke magageru le ba gore ba tšwa ga moloko wa Abhrahama. 6 Mara monna yewa wa gore ne a sa tšibege gore o tlogelele kaye, o yye a tseya sa lesome ga Abhrahama ke mokane a rufa ye wa gore ne a tshepisiwwe. 7 Di fo ba lekgwaying gore ye monyana o rufa ke ye mogolo. 8 Fote go gongwana, banna ba gore baa kgwa, ke bona ba krayang sa lesome, mara go gongwana, o phona ka taba la mošupetso wo wa wo krayyeng. 9 Fote re ka fo re le Llifi, wa gore o kraya sa lesome, o patele ka Abhrahama, 10 ka taba la gore ne a sa nyoko ba kokwane wa motlogolo wage wa gore le yene ke kokwane wage mo a gahlana le Melekizedeke. 11 Hala di kgonega gore re yenele ka boprista bya Llifi (ka taba la gore ne go le se sengwana ga Molawo wa Moše wo wo neyiwweng batho), byalo ke ntaba go nyakega moprista ye mongwana wa go fo tshwana le Melekizedeke, go seng wa go fo tshwana le Arone? 12 Ka taba la gore boprista bya tšhentšha, le Molawo wa Moše di nyaka wo tšhentšhe. 13 Ka taba la gore monna yewa go bolabodiwang ka yene o tšwa ga mutši wa gore a go na maprista. 14 Di fo ba lekgwaying gore Morena wa rune o tšwa ga mutši wa Juda, mara Moše aa hlaya gore moprista o ko ba a tšwa ga mutši wa Juda. 15 Tsowa di napa di bonala mo go nyarela moprista ye mongwana wa go fo tshwana le Melekizedeke, 16 wa gore aa belegiwa mutšing wa maprista mara ke moprista ka taba la matšhika ya lephelo la go ya go yye. 17 Ka taba la gore go bolabodiwwe ka yene gore: “Moprista wa go ya go yye go fo tshwana le Melekizedeke.”
SEPTEMBER 9-15
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAHEBERU 9-10
“Mošupetso wa Dilo Tsa Gabutši Tso di sa ga Tlang”
(Maheberu 9:12-14) O kenne polekeng ya go hlawolega, a sa tshwara madi ya dipudi kela ya dipholo tse dinyana, mara a tshwere madi ya yene mong, ke mokane a ba a fetsiye, ra napa ra phona. 13 Ka taba la gore mo madi ya dipudi le dipholo le lewuta la dinamane di fokediwa gore go yedisiwe mmele wa bona, 14 ayitsano madi ya Kreste wona ma ka sa di make, wa gore yene o neyele ka lephelo lage la go yenela ga Modimo a se na selabi, a yedisa makwalo ya rune ga mebereko ya go sa loka gore re thogo berekela Modimo wa go phela?
it-1-E 862 ¶1
Go Tshwarediwa
Go ya ka molawo wo Modimo a wo neyyeng Maisrayele, mo motho a sinyele Modimo kela motho wa gabo, ke mo di nyaka a thomisa ka go lukisa tso a di sinnyeng go ya ka Molawo, ga go tlala ne di nyaka a makele Jehova sehlabelo sa madi gore a thogo tshwarediwa. (Lef 5:5–6:7) Ke tsotsone di makiyeng gore go be le tšhiko yo Pawulo a bolabodiyeng ka yona ya gore: “Eya, ka moka dilo di yedisiwa ka madi go ya ka Molawo, fote mo go sa falatsiwa madi ke mo ba ka sa tshwarediwi.” (Heb 9:22) Gabutšibutši madi ya pholwane yone ne ma sa nape ma sula tso motho yene a di sinnyeng kela go maka gore a be le lekwalo la go yela. (Heb 10:1-4; 9:9, 13, 14) Molawo wo wa nyuwane wo go bolabodiwweng ka wona wo makiye gore re thogo tshwarediwa ga tso ka nnete re di sinnyeng ka sehlabelo so Jeso Kreste a neyeleng ka sona. (Jer 31:33, 34; Mat 26:28; 1Ko 11:25; Ef 1:7) Le nakwela Jeso a le ho lefaseng, o šupetsiye gore wa di kgona go tshwarelana nakwela a yalafa motho yela wa gore ke mo go le segole.—Mat 9:2-7.
(Maheberu 9:24-26) Ka taba la gore Kreste aa kena ga poleke ya go hlawolega ya gore yi makiwwe ka matsogo, ya gore yi šupetsa dilo tsa nnete, mara o kenne legedimong, gore a thogo re yemela mahlong ga Modimo. 25 So se makiwwe gore a thogo tineyela ga teya, go fo tshwana le mo moprisita ye mogolo a kena ga poleke ya go hlawolega ga ggoši mongwaga wo mongwana le wo mongwana le madi ya gore a yi ya gage. 26 Mo nkare ne go le ka mokgonone, ke mo a nyoko dula a hlupegisiwa go tlugisela mathomisong ya lefase. O šupetsiye ga ggoši gore o nyoko fetsa ka go sinya a berekisa sehlabelo sa mmele wage mafelelong ya lefase lowa.
cf-SE 183 ¶4
“Ariyeneng Mahlong le Nlatelela”
4 Mangwalo a ma bolabole ka Jeso mo a segela legedimong, gore ba mo yamogele ka mokgo mang le gore ke mo a jabodiye go segela kaye mo a bona Papage. Mara Baebele yi bolabodiye botala gore go nyoko makega ying mo Jeso a boyela legedimong. Go tlugisela ku botala, Majuda ne ma dula ma maka mmereko wa letšatši la go hlawolega. Moprista ye mogolo ke mo a kena tempeleng ka hala ga gore go Hlawolegiye ka Matla tšatši ka lloši ka mongwaga, gore a thogo fokela madi ka letšatši la dihlabelo gore ba thogo tshwarediwa tso ba di sinnyeng. Moprista ye mogolo ne a nagana ka Mesiya letšatši lone. Nakwela Jeso a boyela legedimong o napiye a šupetsa gore letšatši lowa le yemela ying. O yye ga Jehova ku magedimong—poleke ya go hlawolega ya go di phala ka mokana ga tsona—a tikisa go le yene sehlabelo ga Papage. (Maheberu 9:11, 12, 24) Nje Jehova o se yamogele sehlabelo sone?
(Maheberu 10:1-4) Ka taba la gore Molawo wo na le mošupetso wa dilo tsa gabutši tso di sa ga tlang, mara dilo tso ba di berekisang go maka dihlabelo mongwaga wo mongwana le wo mongwana di ka sa make gore batho bone ba yenele. 2 Hala di bereka, nje ne ba ka sa lesetse go maka dihlabelo tsone? Ka taba la gore bo ba makang dihlabelo ga ggoši ne ba nyoko ba le makwalo ya go yela ga dilo tso ba di sinnyeng. 3 Mara di fo re gopotsa ka dilo tso re di sinnyeng mongwaga wo mongwana le wo mongwana, 4 ka taba la gore madi ya dipholo le ya dipudi ma ka sa suli dilo tso re di sinnyeng.
it-2-E 602-603
Go Yenela
Molawo wa Moše ke mo wo yenele. Molawo wo Modimo a wo neyyeng Maisrayele a berekisa Moše wo yye wa bolabola ka boprista le dihlabelo tsa dipholwane tsa mohlobohlobo. Le mo yi le gore go yenela go tšwa ga Modimo, Molawo wa Moše, baprista le dihlabelo tso ne ba di maka tso di bolabodiyeng ke lepostola ne di sa make gore motho a yenele mmeleng. (Heb 7:11, 19; 10:1) Ne di sa make gore motho a lokologe ga tso a di sinnyeng le likgu, mara ne di napa di maka gore di be lekgwaying tsa gore motho o sinnye. (Rom 3:20; 7:7-13) Ka moka dilo tso tsa go hlawolega di segelele tso Modimo ne a di nyaka; Molawo ke setšha go le “thitšere” ya go tšhutisa batho ka Kreste, wo maka “mošupetso wa dilo tsa gabutši tso di sa ga tlang.” (Gal 3:19-25; Heb 10:1) Mara mo Pawulo a bolabola ka “sa gore Molawo wo šitegiye go se maka, ka taba la go sa yenela ga batho” (Rom 8:3), gabutšibutši o fo rela so moprista ye mogolo wa Lejuda a šitegang go se maka (wa gore ne a kgetiwwe ka Molawo gore a thogo maka dihlabelo ka hala ga gore go Hlawolegiye ka Matla ka go fokela madi ka letšatši la dihlabelo gore ba thogo tshwarediwa ga tso ba di sinnyeng) gore a thogo “phonisa” bo ne a ba makela dihlabelo tsone, ka mokgo go bolabolang Maheberu 7:11, 18-28. Dihlabelo tso di makiwweng ka boprista bya Aroni ne di sa make gore batho ba be le makwalo ya go yela ga dilo tso ba di sinnyeng, mara ne di maka gore Modimo a ba tseye gabutši. Pawulo wa lepostola o re dihlabelo tsone ne “di ka sa make gore batho bone ba yenele,” ne a rela makwalo ya bona. (Heb 10:1-4; tshwanisa le Heb 9:9.) Moprista ye mogolo o šitegiye go maka sehlabelo sa gore ba lokologe tsa mannete ga dilo tso ba di sinnyeng. Ke Kreste ye a ka kgonang go maka sehlabelo sone ka taba la gore boprista byage ke ba go ya go yye.—Heb 9:14; 10:12-22.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Maheberu 9:16, 17) Mo go makiwa senghana, di nyaka motho ye a makiyeng senghana sone a kgwe, 17 ka taba la gore senghana sone se thomisa mo a kgwa, ka gore a se bereki mo ye a makiyeng senghana sone a sa na a phela.
w92-SE 3/1 31 ¶4-6
Diputsiso Tsa bo ba Šeleng ba Badiye
Pawulo o yitseri go nyakega gore go kgwe motho gore batho ba be le senghana le Modimo. Senghana so Modimo a se makiyeng le Maisrayele a berekisa Moše ke mošupetso wa gabutši. Moše ke mo a bolabola le Modimo a botsa Maisrayele tso Modimo a mmutsiyyeng tsona. Moše ne a maka mmereko wo mogolo ka matla fote Modimo o berekisiye yene go maka senghana le Maisrayele. Moše ke yene motho ye a makiyeng senghana ga Molawo wela wa gore ne wo tšwa ga Jehova. Nje ne di nyaka gore Moše a kgwe gore Molawo wowa wo thomise go bereka? E-e. Ke mo ba sa make dihlabelo ka madi ya Moše, mara ne ba di maka ka madi ya dipholwane.—Maheberu 9:18-22.
Byalo senghana so Jehova a se makiyeng le Israyele ya go fo tshwanisela gee? Jeso o makiye mmereko wa go bafala ka matla wa go maka senghana sa Modimo le Israyele ya go fo tshwanisela. Le mo yi le gore ke Jehova ye ne a nyaka go maka senghana sone, ke mo se tithegiye ka Jeso Kreste. Le mo Jeso go le yene ye a makiyeng senghana sone, o yye a gahlana le ba mathomo ba gore senghana sowa se thomisiye go bereka ga bona. (Luka 22:20, 28, 29) Fote ke yene ye ne a ka kgona go maka senghana ka sehlabelo. Sehlabelo sowa ne go se sa dipholwane, mara ne go le sa lephelo la motho wa go yenela. Pawulo o yitseri Kreste ke motho ye a makiyeng senghana sa nyuwane. Ka nthago ga gore “Kreste a kene . . . legedimong, a yemme mahlong ga Modimo ka taba la rune,” o yye a maka gore senghana sone se thome.—Maheberu 9:12-14, 24.
Mo Pawulo a bolabola ka Moše le Jeso ba gore ke bona ba makiyeng senghana, ne a sa rele gore ke bona bo ba makiyeng gore go be le senghana sone mara ne a fo rela gore ke Modimo ye ne a nyaka go se maka. Mara Moše le Jeso ke bona bo ba gelepiyeng gore senghana sowa se thogo ba gona. Ga bona ba le ka babedi, ne di nyaka go be le likgu gore senghana sone se be gona—ga sa Moše ne go nyakega dipholwane, ke mokane ga seghana sa Jeso sa nyuwane ke mo go nyakega madi ya lephelo lage.
(Maheberu 10:5-7) Mo a segela ho lefaseng o yitseri: “‘Ke mo o sa nyake dihlabelo le tso ne ba go neya tsona, mara o nlukiselele mmele. 6 A wa yamogela dihlabelo tsa go tšhubelediwa le tsa mo ba go sinyele.’ 7 Ke mokane ka re: ‘Lebelela! Modimo barena, ke segele gore ke (ga lengwalo la go kokoropana lo go ngwadiwweng ka nna) thogo maka so o se nyakang.’”
it-1-E 249-250
Kolobetso
Luka o re Jeso ne a rapela mo a kene a kolobetsiwa. (Lu 3:21) Mara ye a ngwadiyeng lengwalo la go ya ga Maheberu o yitseri mo Jeso Kreste a tla “ho lefaseng” (yi seng nakwela a belegiwa a soko kgona le go bala mantsu yawa mara ka nakwela ya gore ba ye mo kolobetseng le mo a thomisa mmereko wage) ye a le ngwadiyeng ne a bolabola go fo tshwana le so se leng ga Pisalema 40:6-8 (LXX) mo a re: “Ke mo o sa nyake dihlabelo le tso ne ba go neya tsona, mara o nlukiselele mmele. . . . Lebelela! Modimo barena, ke segele gore ke (ga mangwalo ya go kokoropana ya go ngwadiwweng ka nna) thogo maka so o se nyakang.” (Heb 10:5-9) Jeso o belegiwwe ga mutši wa Majuda, wa gore ne wo makiye senghana le Modimo, senghana sone ne go le sa Molawo wa Moše. (Ek 19:5-8; Gal 4:4) Nakwela Jeso a ya ga Johane gore a mo kolobetse, ne a šele a na le senghana le Jehova Modimo. Jeso o makiye sa go feta so Molawo wa Moše ne wo nyaka a se make. O ro tikela ga Papage Jehova gore a thogo maka so Papage a se “nyakang” ka go maka sehlabelo ka mmele wage wo wo “lukiselediwweng” gore go sa sa makiwa dihlabelo tsa dipholwane tsa gore ne di makiwa go ya ka Molawo wa Moše. Pawulo wa lepostola o re: “Ka go di ‘nyaka,’ re yediye ka sehlabelo sa mmele wa Jeso Kreste.” (Heb 10:10) Tse dingwana tso Modimo ne a nyaka gore Jeso a di make ke tsa go maka dilo tsa go yelana le tsa Mmušo, fote Jeso o di makiye le tsotsone. (Lu 4:43; 17:20, 21) Jehova o yamogele sehlabelo so Morwayi wage a mo neyyeng sona fote o yye a se tseyela gedimo, mo a mo tlotsa ka moya wa go hlawolega a re: “Ke wene Morwayi waka ye ke mo nyakang ka matla; ke go yamogele.”—Mar 1:9-11; Lu 3:21-23; Mat 3:13-17.
Go Bala Baebele
(Maheberu 9:1-14) Molawo wa ku botala ne wo na le mmereko wa go hlawolega fote ne wo na le poleke ya go hlawolega ho lefaseng. 2 Setlopo sa mathomo sa letente, ne se na le setšhubampara le tafola ya gore yi na le sekgwa sa go tshwanisela; mone lebitso la gona ne ba re ke Poleke ya go Hlawolega. 3 Ke mokane ka nthago legaredeni la bobedi ne go le Poleke ya go Hlawolega ka Matla. 4 Ka howa ne go na le sitša sa motšete sa gholdi fote letente lowa la senghana ne le tlotsiwwe ka gholdi ka mokana ga gona, ne go na le komitši ye kgolo ya gholdi, ka mo teng ga yona go na le manna le thoka ya Aroni ya gore ya hloga le matlapa ya molawo ya senghana so se makiwweng; 5 ke mokane ka kgakala ga sona ne go na le legaredeni la gore le na le mangeloyi ya go bafala ka matla. Mara gana byalo a yi nako ya go bolabola ka se sengwana le sengwana sa dilo tsowa. 6 Ka nthago ga gore dilo tsowa di makiwe ka mokgwa wowa, maprista ma dula ma kena ga setlopo sa mathomo sa letente gore ma thogo maka mmereko wa go hlawolega; 7 mara moprista ye mogolo o kena a le ntoši ga setlopo sa bobedi sa letente ga teya ka mongwaga, a tshwere madi, gore a thogo maka sehlabelo sage le sa batho ba gore ba sinnye ka bomu. 8 Fote moya wa go hlawolega wo di beyye lekgwaying gore tsela ya go ya polekeng ya go hlawolega a yi soko tšibega ka taba la gore letente la mathomo le sa yemme. 9 Letente lowa ke mošupetso wa dilo tsa gana byalo, fote go ya ka tsowa, ne go makiwa dihlabelo le tse dingwana. Mara dilo tsowa a di make gore lekwalo la ye a makang sehlabelo sowa le yenele. 10 Mara di fo bereka ga tsa go ja, tsa go nwa le ga mmereko wo mongwana wa go yedisa. Ne go na le Molawo wa batho bo ba makang dilo tsone fote ne di nyaka ba wo latelele go segela wo wolodiwa ka nako ya gona. 11 Mara mo Kreste go ba moprista ye mogolo wa dilo tsa go bafala tsa gore di šele di makegiye, ke mo go le setšha a kena letenteng la go ma phala ka mokana ga wona ya gore a maa makiwa ka matsogo, ya gore a yi ya mošaga wowa. 12 O kenne polekeng ya go hlawolega, a sa tshwara madi ya dipudi kela ya dipholo tse dinyana, mara a tshwere madi ya yene mong, ke mokane a ba a fetsiye, ra napa ra phona. 13 Ka taba la gore mo madi ya dipudi le dipholo le lewuta la dinamane di fokediwa gore go yedisiwe mmele wa bona, 14 madi ya Kreste wona, wa gore yene o neyele ka lephelo lage la go yenela ga Modimo a se na selabi, a yedisa makwalo ya rune ga mebereko ya go sa loka gore re thogo berekela Modimo wa go phela?
SEPTEMBER 16-22
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAHEBERU 11
“Go ba le Tumelo ke Taba ye Kgolo”
(Maheberu 11:1) Tumelo ke dilo tsa mannete tsa gore di tshepisiwwe tsa tso re di yemeleng tsa gore re tshepisiwwe tsona, dilo tsa gore di nyoko makega le mo re soko bane re di bona.
w16.10-SE 27 ¶6
Šupetsa Gore o Tshepa Dilo Tso Jehova a re Tshepisiyeng Tsona
6 Baebele yi hlatolla tumelo ga Maheberu 11:1. (Bala.) Ka matlamatla tumelo yi bolabola ka dilo ka dipedi tsa gore a re kgone go di bona: (1) “Tsa gore re tshepisiwwe tsona”—ga dilo tsowa go na le dilo tso re tshepisiwweng tsona ku mahlong tsa gore a di soko makega, tsa go tshwana le mo go fela ka lefase lowa ke mokane go segela lefase la nyuwane lo re le yemeleng. (2) “Dilo tsa gore di nyoko makega le mo re soko bane re di bona.” Mo ga taba yowa, mantsu ya Segerika ya gore ma hlatodiwwe go le “dilo tsa gore di nyoko makega” ma rela “dilo tsa gore di ya tshepega,” tsa go tshwana le gore go na le Jehova Modimo, Jeso Kreste, mangeloyi le dilo ka mokana ga tsona tso di makegang Mmušong wa Modimo ku legedimong. (Heb. 11:3) Re ka šupetsa ka ying gore re na le tumelo le gore re tshepa tso Lentsu la Modimo le di hlayang tsa gore a re kgone go di bona? Di nyaka re šupetsa ka tso re di bolabolang le tso re di makang gore re na le tumelo.
(Maheberu 11:6) Mara, a di kgonege go jabodisa Modimo mo o se na tumelo, ka taba la gore ye mongwana le ye mongwana ye a šutelang thina le Modimo di nyaka a tshepe gore o gona le gore o rufa bo ba mo nyakang tsa mannete.
w13-SE 11/1 11 ¶2-5
“O Rufa bo ba mo Nyakang Tsa Mannete”
Re ka maka ying gore re thogo jabodisa Jehova? Pawulo o ngwadiye gore “A di kgonege go jabodisa [Modimo] mo o se na tumelo.” Pawulo aa hlaya gore di ya thathafa go jabodisa Modimo mo o se na tumelo. Mara o yitseri a di kgonege. Gabutšibutši, gore o thogo jabodisa Modimo, di nyaka o na le tumelo.
Jehova o jabodisa ke tumelo ya mošaga mang? Tumelo ya rune di nyaka yi be le dilo ka dipedi. Sa mathomo, ‘di nyaka o tshepe gore o gona.’ Dihlatollo tse dingwana di re go “tshepa gore o gona tsa mannete” le go “tshepa gore o gona.” Nje di ya kgonega gore re jabodise Modimo mara re sa tshepi gore o gona? Le madimona maa dumela gore Jehova gona, tumelo ya mannete a yi nyake re fo dumela gore o gona. (Jakobo 2:19) Mo re tshepa gore Modimo o gona, di nyoko re tšhofa gore re make so se mo jabodisang.—Jakobo 2:20, 26.
Sa bobedi, di “nyaka re tshepe gore” Modimo ‘wa rufana.’ Motho wa gore o na le tumelo wa tšiba gore mo a maka dilo tsa gore di jabodisa Modimo, aa di makele mahala. (1 Makorente 15:58) Re nyoko di kgona byang tsa go jabodisa Jehova mo nkare a re tshepi gore o gona? (Jakobo 1:17; 1 Petro 5:7) Motho wa gore o re Modimo aa na taba le batho, aa leboge fote wa konana, motho yene aa tšibi Modimo.
Jehova o rufa ba mošaga mang? Pawulo o re o rufa “Bo ba mo nyakang tsa mannete.” Bo ba go hlatolla Baebele ba re lentsu la Segerika la gore le hlatodiwwe go le “go nyaka tsa mannete” a le rele “go ya o ye kraya selo” mara le rela go šutela ga Modimo ka go “mmerekela.” Hlatollo ye nngwana yi hlatolla lentsu lowa la Segerika go le go nyaka o tikemisele. Jehova o rufa batho bo ba mmerekelang ka matšato le ka dipelo tsa bona ka moka.—Matewu 22:37.
(Maheberu 11:33-38) Ka taba la tumelo ba yye ba hlula memmušo, ba leya go loka, ba kraya tso ba ba tshepisiyeng tsona, ba kwala melomo ya ditawu, 34 ba tima mollo wa go dura ka matla, ba tšhaba mo ba nyoko ba bolaya ka sabola, ba yye ba tiyisiwa mo ba lelemela, ba hlula dintwa, ba hlula le masole ya gore ne ma ba hlasele. 35 Basadi ba ba tsusele batho ba bona, mara banna ba bangwana ba yye ba hlorisiwa ka taba la gore ba ganne go lepolliwa gore ba thogo kraya mohlobo wa kawone wa go tsusiwa. 36 Eya, ba bangwana ba yye ba liketsiwa ka go poyiliwa le go teyiwa go baba mara ka matlamatla ba yye ba ba tlemelela ka diketane le go yisiwa jele. 37 Ba teyiwwe ka matlapa, ba leketsiwwe, ba sagiwwe ka dikopa, ba bolayiwwe ka sabola, ne ba yapara mekgopa ya dinku, le ya dipudi, ne ba nyaka go gelepiwa, ba hlupegisiwa, ba sa tshwariwi tsona; 38 ne ba sa tshwanelege go ba batho ba lefase. Ba yye ba yinghayingha le dipoleke tsa go fisa ka matla, dithabeng, makoring le meleteng ya dipholwane.
w16.10-SE 23 ¶10-11
Tiyisa Tumelo Yago ga Tso o di Tshepang
10 Ga tema 11 ya Meheberu, Pawulo wa lepostola o hlatolla tso malata ya Modimo ya go tlala ma ghulanneng natso le ka mokgo ma yyeng ma tiyisela ka gona, mara aa ba hlaya ka mabitso. Mo re beyisa, Pawulo o bolabola ka basadi ba gore ne ba na le tumelo ba gore ba yye ba hlokofalela ke barwayi ba bona, mara ka nthago nyana barwayi bone ba tsusiwa. Ke mokane o bolabola ka ba gore ba “ganne go lepolliwa gore ba thogo kraya mohlobo wa kawone wa go tsusiwa.” (Maheb. 11:35) Le mo re sa tšibi gore Pawulo ne a bolabola ka bomang, go na le ba bangwana ba go tshwana le Nabotha le Zakariya ba gore ba bolayiwwe ka matlapa, ba bolayediwa gore ba maka so Modimo a se nyakang. (1 Mag. 21:3, 15; 2 Dikor. 24:20, 21) Daniyele le banghana bage ke mo ba na le lešuba la gore ba “lokolliwe,” mara tsotsone ne di nyoko maka gore ba lesetse go tshepega. Mara ka taba la gore ne ba na le tumelo ga matšhika ya Modimo, ba yye ba kgona go ‘kwala melomo ya ditawu’ le go ‘tima mollo wa go dura ka matla.’—Maheb. 11:33, 34; Dan. 3:16-18, 20, 28; 6:13, 16, 21-23.
11 Ka taba la tumelo, baporofeta ba go tshwana le Mikaya le Jeremiya “ba yye ba liketsiwa ka go poyiliwa . . . le go yisiwa jele.” Ba bangwana ba go tshwana le Eliya, “ba yye ba yinghayingha le dipoleke tsa go fisa ka matla, dithabeng, makoring le meleteng ya dipholwane.” Ka mokana ga bona ba yye ba tiyisela ka taba la gore ne ba na le tumelo ga “dilo tso re di yemeleng tsa gore re tshepisiwwe tsona.”—Heb. 11: 1, 36-38; 1 Mag. 18:13; 22:24-27; Jer. 20:1, 2; 28:10, 11; 32:2.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Maheberu 11:4) Ka taba la gore Abele ne a na le tumelo, o makele Modimo sehlabelo sa gore ne se phala sa Kayine, tumelo yone yi šupetsiye gore o lukiye, ka taba la gore Modimo o yamogele sehlabelo sone, fote le mo a kgwile, tumelo yage yi sa na yi bolabola.
it-1-E 804 ¶5
Tumelo
Batho ba ku Botala ba Gore ne ba na le Tumelo. Ka mokana ga bona bo Pawulo a hlayyeng gore ke “liru le legolo la dihlatse” (Heb 12:1) ne go na le so se makang gore ba be le tumelo. Mo re beyisa, Abele ne a tšiba ka so Modimo a se tshepisiyeng ka “pewu” ya gore yi nyoko psyitlanya hlogo ya “noga.” Fote dilo tso Modimo a hlayyeng gore di nyoko makegela babelegi bage, o di bonne di makega ku tšhomong ya Edene. Ka tawong ga tšhomo ya Edene, Adamo le ba mutši wage ba yye ba bereka ka matla gore ba thogo kraya tsa go ja, ka taba la gore mobu ne wo na le mutlwa. Di ka makega gore Abele o di bonne tsa gore Efa ne a hlologela monna wage le gore Adamo ne a lawola mosadi wage. Efa o hlayye gore go belega gwa baba. Fote gheyiting ya tšhomong ya Edene ne go na le mangeloyi ka mabedi le sabola ya gore yi dura mollo. (Gen 3:14-19, 24) Tsowa ka moka ne go le “dilo tsa gore di ya tshepega,” di napiye di šupetsa Abele gore re nyoko phonisa ke ‘pewu yo go tshepisiwweng ka yona.’ Ka taba la gore ne a na le tumelo “o makele Modimo sehlabelo,” sa gore ne se phala sa Kayine kgole.—Heb 11:1, 4.
(Maheberu 11:5) Ka gore Henoge ne a na le tumelo, Modimo o makiye gore a sa kgwe, fote ne ba sa tšibi gore o kaye ka taba la gore Modimo ne a mo yisiye go gongwana; ka gore mo a soko tlusiwa, o di bonne tsa gore o jabodisiye Modimo.
wp17.1-SE 12-13
“O Jabodisiye Modimo”
Henoge ke mo a “tlusiwwe” ka mokgo mang “gore a sa kgwe”? Jehova a ka fo ba a makiye gore Henoge a kgwe a sa kwa go baba. Mara Henoge o thomisiye ka go ‘di bona tsa gore o jabodisiye Modimo.’ Byang mara? Mo Henoge a šele a le thina le go kgwa, a ka fo ba a bonne mmono wa go tšwa ga Modimo, a ka fo ba a bonne lefase lowa go šele go le pharadeyisi. Ka nthago ga gore a bone mmono wone wa go šupetsa gore Jehova o mo yamogele, o yye a kgwa. Mo Pawulo wa lepostola a bolabola ka Henoge le ba bangwana ba gore ne ba tshepega o yitseri: “Ka mokana ga bona ba kgwile ba na le tumelo.” (Maheberu 11:13) Ka nthago ga hone, di ka makega gore manaba yage ma yye ma nyakela setopo sage mara ‘ne ma sa tšibi gore se kaye,’ kela Modimo o makiye gore se nyamalale gore ba sa se berekisi ga morapelo wa bona wa matsaka.
Go Bala Baebele
(Maheberu 11:1-16) Tumelo ke dilo tsa mannete tsa gore di tshepisiwwe tsa tso re di yemeleng tsa gore re tshepisiwwe tsona, dilo tsa gore di nyoko makega le mo re soko bane re di bona. 2 Ka taba la yona, batho ba go tlala ba ku botala ba yye ba thogo tiyisela. 3 Ka gore re na le tumelo re thogo bona ka mokgo Lentsu Modimo le hlayyeng gore dilo di nyoko makega ka gona, gore dilo tsa gore di ya bonala a di ya makiwa ka dilo tsa gore a re kgone go di bona. 4 Ka taba la gore Abele ne a na le tumelo, o makele Modimo sehlabelo sa gore ne se phala sa Kayine, tumelo yone yi šupetsiye gore o lukiye, ka taba la gore Modimo o yamogele sehlabelo sone, fote le mo a kgwile, tumelo yage yi sa na yi bolabola. 5 Ka gore Henoge ne a na le tumelo, Modimo o makiye gore a sa kgwe, fote ne ba sa tšibi gore o kaye ka taba la gore Modimo ne a mo yisiye go gongwana; ka gore mo a soko tlusiwa, o di bonne tsa gore o jabodisiye Modimo. 6 Mara, a di kgonege go jabodisa Modimo mo o se na tumelo, ka taba la gore ye mongwana le ye mongwana ye a šutelang thina le Modimo di nyaka a tshepe gore o gona le gore o rufa bo ba mo nyakang tsa mannete. 7 Ka taba la gore Nnowa ne a na le tumelo, ka nthago ga gore a pasopisiwe ka dilo tsa gore ne di soko makega, o šupetsiye gore o tšhaba Modimo ke mokane a yaga areka gore a thogo phonisa ba mutši wage; tumelo yage yi yahludiye lefase lowa ka mokana ga lona, fote o yye a kgetiwa go le wa go loka ka taba la tumelo yage. 8 Ka taba la gore Abhrahama ne a na le tumelo, o yye a theetsela mo ba mmitsa gore a ye ga poleke ya gore ne ba mo neya yona; o yye le mo a sa tšibi gore o ya kaye. 9 Ka gore ne a na le tumelo, o yye a dula polekeng ya gore aa yi tšibi ga poleke ya gore o tshepisiwwe yona, ba dula matenteng a na le Isaka le Jakobo, ba gore le bona ne ba ba tshepisiye so le yene ba mo tshepisiyeng sona. 10 Ka gore ne a yemele poleke ya gore yi na le fandhiši ya go tiya, ya gore yi yagiye ke Modimo. 11 Le mo yi le gore Sara ke mo a tsofele, o yye a yima ka taba la gore ne a na le tumelo, fote ke mo a tshepa Ye a mo tshepisiyeng. 12 Ka taba la sowa, monna wa gore ne a tsofele o yye a ba le bana ba go tlala go fo tshwana le dinanedi tsa ku legedimong fote ne ba sa balege go fo tshwana le santa ya lewatleng. 13 Ka mokana ga bona ba kgwile ba na le tumelo, le mo yi le gore tso ba tshepisiwweng tsona a di ya makega; mara ba yye ba nagana ka tsona tsa nkare baa di bona fote ba di yamogele fote ba yye ba sabalatsa gore lefase a le ba tšibi le gore mo ba dulang gona ba f’lo vakaša. 14 Ka gore bo ba go bolabola ka mokgonone ba šupetsa gore ba tinyakela poleke ya bona ya go dula tsa mannete. 15 Mara mola ba yye ba dulela go gopola poleke yo ba tlugiyeng ga yona, nke ba sulugiye. 16 Mara gana byalo baa karakara gore ba thogo kraya poleke ya kawone, ya gore yi tšwa legedimong. Fote Modimo aa tšebisi ke gore yene ke Modimo wa bona, ka taba la gore o ba lukiselele poleke.
SEPTEMBER 23-29
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAHEBERU 12-13
“Mo Jehova a re Wolola di Šupetsa Gore o re Nyaka ka Matla”
(Maheberu 12:5) Fote le šele le di lebele tsa gore ba re ke lune barwayi: “Morwayi, o sa di tseyele fase mo Jehova a go wolola fote o sa lahle tewu mo a go kgala;
w12-SE 3/15 29 ¶18
O sa ro di Lebelela “Tsa ku Nthago”
18 Go kgadiwa ga gore go kwisa go baba. Mo ba yye ba re wolola mara re sa kwane natso, di ka re kwatisa wa kraya di sa tloge le ho monaganong. Tsotsone di nyoko re kwisa go baba fote tsa maka le gore re lelemele—ke mokane ra “lahla tewu.” (Maheb. 12:5) Mo re ‘tseyela go wolodiwa fase’ kela re gana go wolodiwa kela re “lahla tewu,” re kwile mo ba re wolola mara a ra di berekisa, maphomela ma fo tshwana—taba ya gore re ba le tšhinghi mo re kgadiwa, yi fo rela gore re ganne go wolodiwa. Di nyaka re make so se hlayyeng ke Solomoni mo a re: “Theetsela mo ba go wolola; o sa lahle tewu. Yi ngangarele, ka taba la gore ke lona lephelo lago.” (Diy. 4:13) Le rune di nyaka re theetsele mo re wolodiwa, re di berekise fote re ye mahlong re maka ka mokgonone go fo tshwana le mo dhrayiva a latelela molawo wa pata.—Diy. 4:26, 27; bala Maheberu 12:12, 13.
(Maheberu 12:6, 7) Jehova o kgala bo a ba nyakang, gabutšibutši o kgala bo a ba tseyang go le barwayi bage.” 7 Di nyaka o tiyisele mo o wolodiwa. Modimo o le tseya go le lune barwayi bage. Nje go na le morwayi wa gore papage aa mo wolole?
w12-SE 7/1 21 ¶3
“Mo o Rapela di Nyaka o re, ‘Papa’”
Papa wa gore o kwana le bana bage wa ba wolola, tsotsone di šupetsa gore o na le taba nabo. (Maefeso 6:4) Papa wa mošaga wone di ka nyaka gore a tiyise letsogo, mara aa kgwasolanye bana bage mo a ba wolola. Le Papa wa rune wa ku legedimong di ka nyaka a re wolole ka dinako tse dingwana. Mo Modimo a re wolola aa re hlupe, mara o fo ba a šupetsa gore o re nyaka ka matla. Jeso ne a fo tshwana le Papage, le yene a sanka a kgwasolanya motho, le nakwela mapostola yage ma tseya nako go lukisa mo a ba wolola, aa ba kgwasolanya.—Matewu 20:20-28; Luka 22:24-30.
(Maheberu 12:11) Ke nnete gore go wolodiwa a di natefe ka nako yonone fote di ro baba; mara ka nthago di maka gore go be le diyengwa tsa gabutši ga bo ba lokotšiyeng ke mo ba wolodiwa.
w18.03-SE 32 ¶18
“Theetsela mo ba go Kgala Gore o Hlalefe”
18 Nnete di ya baba go kgadiwa, mara go na le se sengwana so se babang ka matla—go sasamela ka taba la gore o ganne go kgadiwa. (Maheb. 12:11) Batho ke bo ka babedi—Kayine le Kgoši Tsedekiya. Modimo o yye a kgala Kayine nako tse a thomisa go ba le pelo ya go befa yago nyaka go bolaya Abele, O itseri: “O tobele ying wene, o kgongwetsa king? Nje o ra gore mo o ka fo maka tsa gabutši nka sa go nyake? Mara mo o sa sokologe o ko di kweng ka gore sebe ke sosone se go ramele monyako, se go wonngwe,mara nje wene o ko se hlola?” (Gen. 4:6, 7) Kayine a sanka a theetsela. Sebe se yye sa mo tantela. Kayine o tipakele mohlopego ka boyenemong! (Gen. 4:11, 12) Mola a theetsele Jehova mo a mo kgala, tsona ke mo di nyoko baba, mara ke mo di ka sa sasamele go tshwana le tso.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Maheberu 12:1) Byalo, ka taba la gore re na le liru le legolo la dihlatse, le rune tla re lesetseneng dilo ka mokana ga tsona tsa gore di ya re roba le go sinya mo go re tantetsiyeng, gore re thogo tiyisela mo re kene re taboga motabogo wo re tshwaneleng go wo taboga,
w11-SE 9/15 17-18 ¶11
Tiyisela mo o Taboga
11 ‘Liru le legolo la dihlatse’ ne go se batho ba go bhukhela mo batho ba phadisana. Mara go fo tshwana le mo batho ba go taboga ba phadisana, le bona ne go na le so ba se makang. Fote ba tabogiye gabutši go segela mafelelong. Le mo ba kgwile, re ka ba tseya go le batho ba gore tso tsa go taboga ne go le tsa bona, le gore ba ka tiyisa bo ba gore gana byalo ba kene baa taboga. Ye a tabogang ne a nyoko tikwa byang mo a bona gore mo a kene a taboga o lebelele ke bo ba gore le bona ba tabogiye go segela mafelelong. Nje tsotsone ne di ka sa mo tšhofi gore le yene a make so a ka se kgonang? Dihlatse tso tsa botala di šupetsa gore motabogo wowa wa go fo tshwanisela wo fetsanana matšhika, re ka kgona go wo hlula. Ka taba lone, Makreste ya ku botala ya Maheberu ma yye ma dula ma nagana ka mošupetso wa “liru la dihlatse,” sone se yye sa maka gore ba ‘tiyisele mo ba kene ba taboga’—le rune re ka maka ka mokgonone.
(Maheberu 13:9) O sa fokole ke dilo tsa mohlobohlo tso di tšhutisiwang le tsa gore di fo tikela ku, pelo yi tiyisa ke gore re yye ra kwediwa go baba, a yi tiyisi ke tsa go ja tsa gore a di ba berekele.
w89-SE 12/15 22 ¶10
Maka Dihlabelo Tsa Gore di Jabodisa Jehova
10 Maheberu ne di nyaka ma pasope gore ma sa “fokole ke dilo tsa mohlobohlo tso di tšhutisiwang le tsa gore di fo tikela ku” tsa gore ne di tšhutisa ke Majuda. (Magalata 5:1-6) Gore motho a dule a tlalele ga tso tsa Modimo aa make ke dilo tso di tšhutisiwang, mara o maka ke ‘gore Modimo o re kwele go baba fote go maka gore pelo ya rune yi tiye.’ Di šupetsa nkare ba bangwana ba yye ba phigisana ka dihlabelo le tsa go ja, ka gore Pawulo o yitseri pelo a yi tiyisi ke ‘tsa go ja tsa gore a di berekele bo ba di jang.’ Gore motho a tlalele ga tso tsa Modimo, aa make ke go ja mohlobo wo mongwana wa tsa go ja le go maka menyanya ya matšatši ya mangwana mara o maka ke go tineyela ga Modimo le go tseyela sehlabelo gedimo. (Maroma 14:5-9) Fote sehlabelo sa Kreste se makiye gore dihlabelo tsa gore ne di maka ke Mafitiko di tšwe moya.—Maheberu 9:9-14; 10:5-10.
Go Bala Baebele
(Maheberu 12:1-17) Byalo, ka taba la gore re na le liru le legolo la dihlatse, le rune tla re lesetseneng dilo ka mokana ga tsona tsa gore di ya re roba le go sinya mo go re tantetsiyeng, gore re thogo tiyisela mo re kene re taboga motabogo wo re tshwaneleng go wo taboga, 2 mo re kene re lebelele Kgoši ya gore ya Gahlanisa ya gore fote yi Lokotša Tumelo ya rune, Jeso. Gore a thogo jabola ku mahlong o yye a hlupegisiwa phateng ya mohlopego a sa hlupege le mo ba kene ba mo poyila fote o duli letsogong la go ja la setulo sa go lawola sa Modimo. 3 Gabutšibutši, napaneng le ro gorolela mahlog ga yewa wa gore o tiyisele mo a kgwasolanya ke bo ba go sinya ba gore ne a nyoko gelepa ke bona, gore o sa kraye le tinnwe ke mokane la lahla tewu. 4 Mo le kene le lwisana le go sinya mone, a di soko segela ga gore ba nyaka le go le bolaya. 5 Fote le šele le di lebele tsa gore ba re ke lune barwayi: “Morwayi, o sa di tseyele fase mo Jehova a go wolola fote o sa lahle tewu mo a go kgala; 6 Jehova o kgala bo a ba nyakang, gabutšibutši o kgala bo a ba tseyang go le barwayi bage.” 7 Di nyaka o tiyisele mo o wolodiwa. Modimo o le tseya go le lune barwayi bage. Nje go na le morwayi wa gore papage aa mo wolole? 8 Mo nkare a le so wolodiwi, a go sa le lune bana bage kela barwayi bage. 9 Go tokegela gana hone, mo bopapa ba rune ba re wolola, ne re ba hlompa. Ke ntaba re sa fo theetsela Papa wa rune ga tso tsage gore re thogo phela? 10 Ka gore ba re wolodiye tsa nakonyana ye nyana mo bona ba bonang go bulegiye sekgala, mara yene o makela gore a gelepe rune gore re thogo hlawolega ka taba lage. 11 Ke nnete gore go wolodiwa a di natefe ka nako yonone fote di ro baba; mara ka nthago di maka gore go be le diyengwa tsa gabutši ga bo ba lokotšegiyeng mo ba wolodiwa. 12 Ka taba lone, tiyisa matsogo ya gore maa lelemela le matolo ya gore maa kgwelakgwehla, 13 fote o dule o sepela tseleng ya gabutši, gore bo ba gore a ba sepele tsona ba sa nape ba keketlela mara ba yalafiwe. 14 Maka gore go bebe magareng gago le batho ka mokana ga bona fote le go be le mohlobo wa go hlawolega wa gore mo motho a se nago, a ka sa kgone go bona Morena. 15 Le pasopeneng gore go sa be le ye a šitegang go kraya go beba ka taba la mo Modimo a re kwele go baba, gore go sa be le dilo tsa go sa loka tso di milang tsa gore di ka gola tsa maka mathatha ke mokane tsa thilafatsa ba go tlala; 16 le hlahlameneng gore ho ga lune go sa be le motho wa gore o maka bonghwahla kela wa gore aa tseyele tso tsa Modimo gedimo, go fo tshwana le Esewu wa gore o rekisiye bogolwane byage ka sa go ja ka ssoši nje. 17 Ka taba la gore le ya tšiba gore nakwela a nyaka tso di mo tshwanelang, ba mo ganele; le mo nkare o leketsiye ka matla go di kraya a kene a lla, tsotsone a di ya mo gelepa ka selo.
SEPTEMBER 30–OCTOBER 6
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | JAKOBO 1-2
“Tsa go go Sinyisa le go go Bolaya”
(Jakobo 1:14) Ye mongwana le ye mongwana o ghula le go tanya ke dilo tso a di nabelang.
g17.4-SE 14
Tsa go Nyaka go re Phiriketsa
O ghula ke dilo tso o di nabelang—ka matlamatla tsa go sa loka. Mo re beyisa, mo o yye ditolo o bona selo sa gore se go jabodisa ka matla. O fo tlela ke monagano wa gore o yetswe ba ka sa go tanye. Mara lekwalo lago le re e-e! Ke mokane o lebelela thoko wa feta. Ka nako yonone o phunyugiye fote a wa tanyega.
BAEBELE YONA YI RE KING?
Mo o ghulega, a di re gore ke wene motho wa go sa loka. Baebele yi re ka mokana ga rune di gona tsa go fela di re ghula. (1 Makorente 10:13) Se segolo ke so re se makang mo go na le tsa go nyaka go re ghula. Ba bangwana ba fo dulela go nagana ka dilo tso ba di nabelang tsa go sa loka ke mokane tsa šinya di ba phriketsa. Ba bangwana ba napa ba lesetsa go nagana ka tsona di sa fo re di ya nyarela.
“Ye mongwana le ye mongwana o ghula le go tanya ke dilo tso a di nabelang.”—Jakobo 1:14.
(Jakobo 1:15) Mo o fo ya mahlong o nagana ka tso o di nabelang, di šinya di maka gore o sinye; ke mokane go sinya go leya likgu.
g17.4-SE 14
Tsa go Nyaka go re Phiriketsa
Baebele yi bolabola ka dilo tso di ka makang gore motho a sinye. Jakobo 1:15 yi re: “Mo o fo ya mahlong o nagana ka tso o di nabelang, di šinya di maka gore o sinye; ke mokane go sinya go leya likgu.” Mo re yi beya gabutši, go fo tshwana le mo mosadi wa go yima a belega ngwana, le rune mo re dulela go nagana ka dilo tsa go sa loka tso re di nabelang, di nyoko maka gore re feleletse re maka dilo tsotsone. Mara re ka kgona go lesetsa go ba mabhantiti ya dilo tso re di nabelang tsa go sa loka. Re ka kgona go di lawola.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Jakobo 1:17) Dilo ka mokana ga tsona tsa gore di gabutši di tšwa ku gedimo, di tla di tšwa ga Papa wa malampa ya ku legedimong, wa gore aa tšhentšha-tšhentšhi go tshwana le serithi.
it-2-E 253-254
Lampa
Jehova ke “Papa wa malampa ya ku legedimong.” (Jak 1:17) Jehova ke yene a re “Neyyeng letšatši, ngwedi le dinanedi” (Jer 31:35) fote ke yene a re neyang dilo ka mokana ga tsona gore re thogo tlalela ga tso tsage. (2Ko 4:6) Molawo wage, mokgwa wage wa go yahlula, le lentsu lage ke llampa ga bo ba di lesetsang di ba yetetsa. (Pis 43:3; 119:105; Diy 6:23; Jes 51:4) Mopisalema o yitseri: “Re thogo bona ka taba la llampa la go tšwa gago.” (Pis 36:9; tshwanisa le Pis 27:1; 43:3.) Go fo tshwana le mo go khanya go tlugisela ka bošego go segela “go ba motshegare wa go yela,” le lephelo la bo ba go loka le khanyisa ke mo ba hlalifisa ke Modimo fote le fo ya mahlong le kene le khanya. (Diy 4:18) Mo re sepela ga gore go khannye, ke setšha re theetsela tso Modimo a re botsang tsona. (Jes 2:3-5) Ka nthoko ye nngwana, mo motho a sa lebelele dilo gabutši, o letshwifing ga tso tsa Modimo. Jeso o yitseri: “Mo lehlo lago le sinyegiye, mmele wago ka mokana ga wona wo letshwifing. Fote mo nkare go khanya ga lune gabutšibutši ke letshwifi, di ra gore le mong letshwifing la mafelelo!”—Mat 6:23; tshwanisa le Dot 15:9; 28:54-57; Diy 28:22; 2Pe 2:14.
(Jakobo 2:8) Mo nkare o maka so molawo wa bogošing wo se hlayang go ya ka lengwalo la gore, “O nyake moyagelani wago ka mokgo o tinyakang ka gona,” o ko ba o maka gabutši ka matla.
it-2-E 222 ¶4
Molawo
“Molawo wa Bogošing.” “Molawo wa Bogošing” wo tseyediwa gedimo go tshwana le molawo wa gore batho ba phidisane byang wo o beyyeng ke kgoši. (Jak 2:8) Molawo wo gona ka taba la gore Modimo wa re nyaka; fote (molawo wa bogošing) wa gore “o nyake moyagelani wago ka mokgo o tinyakang ka gona” ne go le wa bobedi wa gore Molawo ka mokana ga wona wo ntshiwwe gona le Diporofeto. (Mat 22:37-40) Le mo go makiwwe senghana sa nyuwane, Makreste ma sa na ma kene ma latelela molawo wa bogošing wa gore wo beyye ke Kgoši Jehova le Morwayi wage Kgoši Jeso Kreste, le mo nkare a re sa latelela Molawo wa Moše.
Go Bala Baebele
(Jakobo 2:10-26) Mo motho a ka latelela Molawo ga dilo ka moka, mara a phiriketsa ke selo ka ssoši, o sinnye ga dilo ka moka. 11 Ka taba la gore ye a hlayyeng gore, “O sa make bonghwahla,” o hlayye le gore, “O sa bolaye.” Byalo mo o sa make bonghwahla mara o bolaya, o takiye molawo. 12 Ariye mahlong o bolabola le go maka dilo go tshwana le batho ba gore ba ye yahludiwa ka molawo wa batho ba go lokologa. 13 Ka gore motho wa gore aa kwelane go baba, le yene mo a yahludiwa ba ka sa mo kwele go baba. Go kwelana go baba go phala go yahlula. 14 Magageru, di gelepa ka ying gore motho a be le tumelo mara di sa šupetsi ga dilo tso a di makang? Tumelo yone yi ka sa mo gelepe ka selo, kela yi ka mo gelepa? 15 Mo nkare magageru ma gayela tsa go yapara le tsa go ja tsa letšatši lolone, 16 ke mokane ye mongwana wa lune a re, “Ariyeneng gabutši; le ko ya le kwa go belabela fote le jeneng,” mara le sa ba neye tso ba gayelang tsona, di nyoko ba gelepa ka ying? 17 Le tumelo yi fo ba ka mokgonone, go fo tshwana le mo yi kgwile mo le sa yi šupetsi ka tso le di makang. 18 Mara ye mongwana o nyoko re: “Wene o na le tumelo, nna ke yi šupetsa ka tso ke di makang. Nšupetse tumelo yago o sa make selo, nna ke nyoko go šupetsa tumelo yaka ka dilo tso ke di makang.” 19 O tshepa gore go na le Modimo ka wweši akere? O maka gabutši ka matla. Le madimona le wona maa tshepa, fote maa hlagasela. 20 Mara nje le ya di tšiba lune batho ba go sa re selo, tsa gore mo le sa šupetsi ka tso le di makang gore le na le tumelo, go fo tshwana le nnoto? 21 Anthe papa wa lune Abhrahama a baa hlaya gore o lukiye ka taba la go nyaka go maka sehlabelo ka morwayi wage Isaka aletareng? 22 Le ya di bona, tumelo yage ne yi bonala ga dilo tso a di makang fote ne a šupetsa ka tso a di makang gore o na le tumelo, 23 fote go makegiye seporofeto sa gore: “Abhrahama ne a na le tumelo ga Jehova, fote ka taba la sosone o yye a ba wa go loka,” fote ba yye ba re ke monghana wa Jehova. 24 Motho a ba šinyi ba re o lukiye ka taba la tumelo, mara ba re o lukiye ka taba la dilo tso a di makang. 25 Ka mokgonone, anthe Rahabha wa gore ne a rekisa mmele a baa re o lukiye ka nthago ga gore a yamogele bala ba gore ne ba tl’le hloleleng ke mokane a ba solotsa ka tsela ye nngwana? 26 Gabutšibutši, mmele mo wo se na moya wo kgwile, o fo tshwana le tumelo mo yi sa šupetswi ka dilo tso re di makang, yi kgwile.