Tualako Noupanga Mouye Uhena Ohole
“Ame ndyimutuma ovipuka evi, okuti kalei nohole kese umue na mukuavo.” —JOÃO 15:17.
1. Omokonda yatyi Ovakristau votete ankho vesukisa okutualako okukala omapanga omanene?
MOTYINTHIKI tyehulililako pano pohi, Jesus wavelele ondundo ovalongwa vae vekolelo vatualeko noupanga kese umue na mukuavo. Motyinthiki otyo, Jesus wapopile okuti okukala nohole pokati kavo otyo matyilekesa okuti ovalanduli vae. (João 13:35) Ono apostolu ankho vesukisa okutualako okukala omapanga omanene opo vetyivile okufinda ononkhumbi mambuya, nokufuisapo otyilinga Jesus ankho meveavela. Tyotyili, Ovakristau kohale ankho veiwe nawa mokonda yombili onene na Huku nohole yavo kese umue na mukuavo.
2. (a) Oityi tuatokola okulinga, omokonda yatyi? (b) Omapulo patyi matulilongesa?
2 Hono, otyiwa okuliwaneka neongano mouye auho, muvahiwa ovanthu valandula ongeleka yo Vakristau vokohale! Onthue tuatokola okutavela otyitumino tya Jesus tyokukala nohole kese umue na mukuetu. Anthi, mokueenda kuononthiki mbuno mbonthyulilo ovanthu ovanyingi kavayumbwa onthumbi nokuhena luembia. (2 Timóteo 3:1-3) Valinga oupanga wo kombanda vala, wokuhanda okulilapo. Opo tutualeko nenyingilikilo lietu Vakristau votyotyili, tuna okulityilika ovituwa ovio. Tutalei omapulo aa maalandulako: Opi oupanga omuwa utuka? Oñgeni tupondola okuovola omapanga omawa? Onalupi tuesukisa okuyekapo oupanga tuna nepanga lietu? Iya oñgeni tupondola okutualako okupameka oupanga?
Opi Oupanga Omuwa Utuka
3, 4. Opi oupanga omuwa nokuapama utuka? Omokonda yatyi?
3 Oupanga wapama utuka kohole na Jeova. Ohamba Salomau wahoneka okuti: “Inkha omunthu wike upondola okufinda una ukahi aike, vevali vapondola okutualako lutai okumufinda. Epanda liavandekenyua tutatu, kalivilwa okutimbulwa liwa-liwa ovinthimbu vivali.” (Eclesiastes 4:12) Tyina Jeova oe epanda liatatu pokati komapanga, oupanga oo mautualako.
4 Tyili, vana vehena ohole na Jeova, navo vapondola okulinga oupanga omuwa. Mahi, tyina ovanthu vakala omapanga mokonda yohole vena na Huku, oupanga wavo upama unene. Inkha pokati kavo patumbuka ovitateka, omapanga otyotyili mavetyitetulula monkhalelo ihambukiswa Jeova. Inkha onondyale mba Huku vaovola okuveyapula, onondyale ombo mavaimbuka okuti oupanga pokati ko Vakristau votyotyili, wapama. Mokueenda kuomanima, ovaumbili va Jeova vafueva okunkhia, tyipona okupakula vakuavo konondyale.—Tanga 1 João 3:16.
5. Omokonda yatyi oupanga wa Ruti na Noemi ankho wapama?
5 Tyotyili omapanga apondola okutuetela ehambu liotyotyili, ovovana vehole Jeova. Tala ongeleka ya Rute na Noemi. Ombimbiliya ipopia ovanthu vali noupanga omunene, vamue ovakai ovo vevali. Omokonda yatyi oupanga wavo ankho wapamena? Rute walekesa etyi tyapamekele oupanga wavo, etyi apopila Noemi okuti: “Ovanthu vove mavakakala ovanthu vange, iya Huku yove, makakala Huku yange. . . . Jeova andinge ngotyo, nokuyawisako vali, inkha hanonkhia natyike tyituyapula.” (Rute 1:16, 17) Rute na Noemi, ankho vena ohole onene na Huku. Iya ohole oyo, ankho ivelunda okukala omapanga. Moluotyo, Jeova wayambele ovakai ovo vevali.
Oñgeni Upondola Okuovola Oupanga Omuwa
6-8. (a) Okupameka oupanga tyieta tyi? (b) Oñgeni ove upondola okukala omutete kokuhimbika okulinga oupanga?
6 Ongeleka ya Rute na Noemi, ilekesa okuti oupanga omuwa kauya vala. Utuka kohole ovanthu vena na Jeova. Anthi, opo oupanga oo utualeko, tyesukisa okulinga ononkhono nokukala omukuatyali. Alo umwe ovakuatate no nomphange vafenda Jeova monombunga mbo Vakristau, vesukisa okulinga ononkhono pala okukala noupanga omunene. Oñgeni, ove upondola okukala nomapanga omawa?
7 Kala omutete okulinga oupanga. Apostolu Paulu wapele ondundo omapanga ae mewaneno lio mo Roma, opo ‘valandule otyituwa tyokuyakula ovaenda.’ (Romanos 12:13) Okutambula nawa ovaenda, muakutikinya ovipuka ovinyingi. Tupu, okulandula otyituwa tyokuyakula ovaenda, tyesukisa okulinga oupuka ounyingi apeho. Nawike upondola okukulingilako otyilinga otyo. (Tanga Provérbios 3:27.) Onkhalelo imwe ove upondola okukala notyituwa otyo, okukonga ovakuatate mewaneno pala okunuapo okambulunga ine okulia. Ove upondola okulekesa okuti una otyituwa tyokutambula ovaenda mewaneno liove?
8 Onkhalelo onkhuavo, ove upondola okuhimbika okulinga omapanga, omokukonga kese umwe mewaneno, opo aundape nove movilinga viokuivisa. Tyina muvasa omunthu muhei, mukuenyi ehimbika okumupopila konthele yohole ena na Jeova, otyo tyimukuatesako okulinga oupanga no munthu oo.
9, 10. Ongeleka patyi Paulu aava? Iya oñgeni tupondola okumuhetekela?
9 Upondola okuyawisako komapanga ove. (Tanga 2 Coríntios 6:12, 13.) Okuti lumwe weliteheleleale ngoti mewaneno mutupu nawike upondola okukala epanga liove? Inkha ongotyo, okuti kukahi nokulinga okapungulula pokulinga omapanga? Apostolu Paulu waava ongeleka ongwa yokukala noluembia na aveho. Ankho kenesoke okuti upondola okulinga oupanga na vana vehe va Judeu. Anthi, weya okukala “o apostolu pala omalongo.”—Romanos 11:13.
10 Tupu, Paulu ankho kalingi vala oupanga nomakula ae. Paulu na Timoteo vali omapanga omanene, namphila ankho vehena eti like no kuna onontheto mbelikalaila. Hono, ovakuendye no vafikuena ovanyingi vapameka oupanga valinga novakulu mewaneno. Omuhikuena umue utiwa Vanessa womanima 20, wati, “Ame ndyina epanga liange enene umwe wokuna omanima 50. Ndyipopia nae kese tyimwe ndyipondola okupopila omapanga omakula ange. Iya oe una esuko enene naame.” Oñgeni tupondola okukala nomapanga ngoo? Vanessa wati: “Ame, ame naovola omapanga oo, hakevelele vambase.” Okuti ove uhanda okulinga oupanga na vana vehemakula ove? Tyotyili, Jeova mekekuyamba inkha ulinga ononkhono.
11. Oityi tupondola okulilongesila kongeleka ya Jonataa na Davi?
11 Kala omukuatyili. Salomau wahoneka okuti: “Epanga liotyotyili una ohole omuvo auho, omukuatate watyitua pala okuvatela pomuvo wononkhumbi.” (Provérbios 17:17) Etyi Salomau ahoneka onondaka ombo, tyafuile ankho usoka koupanga wa tate ya David na Jonataa. (1 Samuel 18:1) Ohamba Saulu ankho wahandele omona wae Jonataa apiñgane otyipundi tyoutumini wo Isilayeli. Mahi, Jonataa ankho wetavela etyi Jeova aholovona David opo akale ohamba. Jonataa kakalele nonkhi nga Saulu. Kakalele nonkhongo mokonda yomunkhima wapeua David. Tupu, ketavelele omatutu Saulu ankho ayandyanesa konthele ya David. (1 Samuel 20:24-34) Okuti onthue tukahi nga Jonataa? Tyina omapanga etu apewa otyilinga mewaneno, okuti tuhambukwa kumwe navo? Tyina vamona ononkhumbi, okuti tuvepameka nokuvevatela? Inkha tueiva umue waamba epanga lietu, okuti tutavela liwa-liwa? Ine tuamena epanga lietu ngetyi tyalingile Jonataa?
Onalupi Oupanga Wesukisa Okuyekuapo
12-14. Ovitateka patyi ovalongwa vamwe Vombimbiliya vapita navio? Oñgeni tupondola okuvevatela?
12 Tyina omulongwa wo Mbimbiliya ahimbika okulinga omapiluluko momuenyo wae, upondola okupita movitateka ovinene konthele yomapanga. Tyafuile omapanga ae weehole, mahi kavaendela movitumino Viombimbiliya. Kohale tyipondola ankho umana omuvo nomapanga oo. Anthi, pahe oe wiimbuka okuti ovipuka omapanga ae alinga, vipondola okumuhongiliya okulinga ovivi. Moluotyo, utala okuti wesukisa okuyekapo okueenda navo. (1 Coríntios 15:33) Mahi, nkhele usoka okuti inkha uyakapo okueenda navo, ngotyo hepangako liotyotyili.
13 Inkha ove umulongwa wo Mbimbiliya ukahi motyitateka ngotyo, hinangela okuti epanga liotyotyili, mahambukwa tyina wovola okuviukisa omuenyo wove. Oe upondola alo umwe okulipaka kumwe noove, okulilongesa konthele ya Jeova. Anthi, omapanga omatutu, ‘maatualako okukupopia omapita’, mokonda ove ‘kueende vali navo okulinga ovivi.’ (1 Pedro 4:3, 4) Tyotyili, ovo, ovo vekahi nokukala omapanga omatutu, haveko.
14 Tyina avalongwa Vombimbiliya vayekapo omapanga ana ehena ohole na Huku, ovakuatate mewaneno valinga navo oupanga. (Gálatas 6:10) Ove wii ovalongwa Vombimbiliya mukala navo momaliongiyo? Okuti uhole okuovola omuvo wokutomphola navo?
15, 16. (a) Oityi tulinga inkha epanga lietu liyekapo okulingila Jeova? (b) Oñgeni matulekesa ohole yetu ku Jeova?
15 Iya inkha epanga limwe mewaneno atokola okuyekapo okufenda Jeova, apolwa mewaneno, molingi ñgeni? Otyo tyipondola okukunumanesa unene. Omphange umwe, etyi epanga liae ayekapo okufenda Jeova, oe wati: “Nelitehelela ngatyina ndyina otyipuka tyankhia mokati kange. Ame ankho ndyisoka okuti epanga liange wapama motyili, muaina ankho kapamene. Ndyilipula inkha oe ankho uumbila Jeova pala okuhambukiswa vala ombunga. Pahe andyihimbika okulinoñgonoka ame muene omokonda yatyi ndyifendela Jeova. Okuti ndyimufenda nomahunga aviuka?” Oñgeni omphange oo etyivila okukoleleya? Oe wati: “Ame natokola okulekesa ku Jeova okuti ame ndyina ohole nae mokonda yetyi atuwa, ha mokonda yomapanga ampha meongano.”
16 Katupondola okukevelela okukala omapanga a Huku, inkha tulipaka kumwe na vana vaholovona okukala omapanga ouye. Omulongwa Tiagu wahoneka okuti: “Kamutyii okuti oupanga nouye oundyale na Huku? Ngotyo, aveho vana vahanda okukala omapanga ouye, vakala onondyale mba Huku.” (Tiago 4:4) Matulekesa ohole yetu mu Huku, inkha tukala nonthumbi yokuti, Oe metuvatela opo tukoleleye tyina epanga lietu liyekapo okumufenda. Mahi, tuesukisa okukala nekolelo Mwe. (Tanga Salmo 18:25.) Omphange wapopiua pombanda wamanuhula okuti: “Ame nanoñgonoka okuti onthue katupondola okuhindila omunthu okukala nohole na Jeova, ine ononthue. Omunthu oe muene una okuholovona.” Mahi, oityi tuna okulinga opo tutualeko okupameka oupanga wetu na vana vekahi mewaneno?
Tualako Noupanga Omuwa
17. Oñgeni omapanga omawa apopia kese umue na mukuavo?
17 Okutomphola tyitualako okupameka unene oupanga. Tyina utanga omahipululo Ombimbiliya konthele ya Rute na Noemi, ya David na Jonataa, no ya Paulu na Timoteo, momono okuti omapanga omawa atomphola nawa, no kuna ehumbilo kese umwe na mukuavo. Paulu wahoneka konthele yoñgeni tuesukisa okutomphola na vakuetu, etyi ati: “Popiei apeho nomutima weliola. Onondaka mbenyi mbukale apeho mbahingwa nawa omongwa.” Paulu ankho ukahi nokupopia oñgeni tuesukisa okupopia na vana “vekahi kondye,” vana vehe vakuatate vetu Ovakristau. (Colossenses 4:5, 6) Ngotyo, inkha vana vahafende Jeova vatokala okuhumbwa tyina tupopia navo, omapanga etu mewaneno atokala okuhumbwa vali unene!
18, 19. Oñgeni tutala onondonga tupewa nomapanga Ovakristau? Iya ongeleka patyi tupola kovakulu vewaneno mo Efesu?
18 Omapanga omawa, apanda kese umwe olusoke lua mukuavo. Ngotyo etompho pokati kavo liesukisa okukala eewa no liotyotyili. Omunongo Ohamba Salomau wahoneka okuti: “Omulela nomuniko omuwa, vihambukiswa omutima. Tupu, okuhoholola kuepanga, omalondolo omuenyo.” (Provérbios 27:9) Ongotyo ove utala kese elondolo upewa nepanga liove? (Tanga Salmo 141:5.) Inkha epanga alekesa okuti wasukalala konthele ya tyimwe ukahi nokulinga, oñgeni ove mokumbulula? Okuti motale omalondolo oo ngatyina alekesa oluembia, ine monumana?
19 Apostolu Paulu wali noupanga omunene novakulu vewaneno mo Efesu. Vamwe puvo ankho Oe wevenoñgonoka etyi vahimbika okulilongesa otyili. Mokueenda kueliongiyo liae liahulililako navo, wevepele omalondolo atona. Oñgeni ovakulu ovo vakumbulula? Omapanga a Paulu kaanumanene. Anthi, vapandula esuko ankho ena navo, avalili etyi veiva okuti kamavemumono vali.—Atos 20:17, 29, 30, 36-38.
20. Oityi epanga lina oluembia lilinga?
20 Omapanga omawa kaetavela vala omalondolo omawa, mahi tupu navo valondola vakuavo. Otyili tuesukisa okupunga nawa tyina “tulinga ovipuka [vietu] muene.” (1 Tessalonicenses 4:11) Tupu, tuna okuimbuka okuti kese umwe puonthue “makapulwa na Huku konthele yae muene.” (Romanos 14:12) Mahi, tyina tyesukisa, epanga liokuna oluembia, mahinangelesa mukuavo konthele yovitumino via Jeova. (1 Coríntios 7:39) Mongeleka, inkha wamona epanga uhanepele, ulinga oupanga na una uhelilongesa otyili, ulinga ñgeni? Okuti kumemulondola mokonda una owoma wokuti oupanga wenyi mauhanyauka? Ine inkha epanga liove ketavela elondolo liove, ulinga ñgeni? Epanga eewa wovola ombatelo yovanthita voluembia opo vakuateseko mukuavo ukahi nokuyapuka mondyila. Okulinga ngotyo, tyesukisa okukala nomutima wakola. Tyotyili, oupanga watuka kohole vena na Jeova, kauhanyauka.
21. Oityi atuho tulinga ovikando vimwe? Mahi, omokonda yatyi tyakolela tutualeko noupanga omuwa mewaneno?
21 Tanga Colossenses 3:13, 14. Ovikando vimwe matuavela omapanga etu ‘ehunga liokunumana’ nonthue, iya navo pamwe mavalingi ovipuka vitunumanesa. Tiagu wahoneka okuti: “Onthue atuho tuponya ovikando ovinyingi.” (Tiago 3:2) Anthi, oupanga kautalelwa kovikando tulilingila oviponyo kese umwe na mukuetu. Mahi, utalelwa kovikando kese umwe aevela mukuavo. Tyakolela unene tupameke oupanga wetu, mokutomphola nawa nokulievela kese umwe na mukuavo! Inkha tukala nohole ngoyo, maikala “omuoyo wewaneko.”
Oñgeni Ove Mokumbulula?
• Oñgeni upondola okulinga omapanga?
• Onalupi tyesukisa okuliyeka nepanga?
• Oityi tuna okulinga opo tutualeko noupanga wapama?
[Ehangununo liolutalatu pefo 25]
Oupanga patyi wapama wali pokati ka Ruti na Noemi?
[Ehangununo liolutalatu pefo 26]
Ove Apeho Utambula nawa ovanthu