ONTHELE YOKULILONGESWA 35
Tutualeiko “Okulipameka Navakuetu”
“Tualeiko okulipameka na vakuenyi nokulikuatesako na vakuenyi.” — 1 TES. 5:11.
OTYIIMBO 90 Tulipamekei na Vakuetu
ETYI MATULILONGESAa
1. Ngetyi tyipopia 1 Ova Tesalonika 5:11, otyilinga patyi atuho tunatyo?
OKUTI mewaneno lienyi mwatungilia-le ondyuo yomaliongiyo, okuti hatyo, okuipindulapo? Ine mwetyilingile-ale opo wahambukilwe unene onthiki yotete mwalingilamo eliongiyo. Tyipondola wapandulile umwe Siovaa. Hamwe wahambukilwe umwe unene, nii vala nokuimba otyiimbo tyotete ohemetyivili. Onondyuo mbetu mbomaliongiyo mbuhilivika Siovaa. Mahi tuhilivika vali unene Siovaa tyina tulipaka motyilinga otyikuavo tyokutunga. Otyilinga tyimwe otyinene vali tyapona po tyokutunga onondyuo mbomaliongiyo. Otyilinga tyokutunga ovanthu veya monondyuo mbatyo ombo tutunga. Omu Apositolu Paulu ankho okotyilinga otyo ekahi nokusoka etyi ahoneka onondaka tuvasa momukanda 1 Ova Tesalonika 5:11, omu muapolwa onondaka mbosapi yetu. — Tanga.
2. Oityi matulilongesa monthele ei?
2 Omu Apositolu Paulu wetuhila ongeleka ongwa yokuundapa motyilinga tyokupameka vakuetu tufenda navo. Una ankho una okankhenda navakuavo. Monthele ei matulilongesa oñgeni Paulu akuatesileko vakwavo, tyilinge ovakwendye tyilinge ovahikuena (1) avakoleleya movitateka, (2) avakala nombembwa na vakuavo, (3) avapameka onthumbi yavo mu Siovaa. Tutalei oñgeni tupondola okumuhetekela, atupameka vakwetu tufenda navo hono. — 1 Kol. 11:1.
PAULU ANKHO UKUATESAKO OVAKUATATE NOMPHANGE TYINA VENA OVITATEKA
3. Oñgeni Paulu alekesile okuti ankho wapola pokati?
3 Paulu ankho uhole unene vakwavo. Paulu mwene nae ankho una ovitateka, mahi tyina vakwavo vena ovitateka ankho uvelingila oluembia nokankhenda. Nthiki imwe Paulu wakalele tyehena onombongo, ahamono etyi matyimukuatesako netyi makuatesako natyo vakwavo. (Ovil. 20:34) Paulu ankho otyilinga tyae okulinga omakaka. Etyi aya ko Kolindu, wati vala hikee oko avaundapa na vakwavo navo vetyivila okutunga omakaka, ovo Akila na Pilisila. Mahi “movityasapalo aviho” ankho upopila ovanthu ondaka ya Huku ova Sundeu nova Ngeleku. Pahe etyi ovo Sila na Timotiu veya, “Paulu ahimbika okuundapa unene okuivisa ondaka ya Huku.” (Ovil. 18:2-5) Mahi ku Paulu ankho tyesukisa vali Okuumbila Siovaa. Mokonda Paulu ankho kanangele, ankho utyivila umwe okukwatesako nawa vakwavo. Wevelondolele okuti kavapondola okuyeka omasuka-suka avo novipuka vahanda, nokutekula ombunga tyivetyike okulinga “ovipuka viesukisa vali,” ovipuka aviho viayemba kefendelo lya Siovaa. — Fili. 1:10.
4. Oñgeni ovo Paulu na Timotiu vetyivilile okukuatesako vakwavo movitateka?
4 Ewaneno lyo Tesalonika liati vala himbikee, ovafendi va Huku avamono emone. Etyi omakongombanda eya okuovola ovo Paulu na Sila, avehevevasi avatyindimo “ovakuatate vamwe mepunda-umbo avevetuala kovatumini,” avati: “Ovalume ava aveho kavetavela ovitumino vya Sesale.” (Ovil. 17:6, 7) Pahe soka, oñgeni ovakuatate ovo, vahimbika vala pahe okulandula Kilisitu vakalele etyi vamona okuti ovanthu vomepunda-umbo ovo vevetyitukilapo? Ankho vapondola okuyekapo ovilinga viavo valingila Siovaa, mahi Paulu eheveyeke evekuatesako vahayekeko. Namphila ovo Paulu na Sila vatundile-ko, mahi vevepameka umwe opo ewaneno lisale nawa. Paulu wahinangelesa ova Tesalonika okuti: ‘tuemutuma Timotiu omukuatate wetu . . . , emupameke nokumuungumanesa mekolelo lienyi opo pahakale nawike utenga-tenga mokonda yononkhumbi ombo.’ (1 Tes. 3:2, 3) Timotiu nae mokutala ankho wakondyale nononkhumbi mepunda-umbo liavo mo Lisitala. Etyimono tyina Paulu apameka vakwavo vo oko. Mokonda Timotiu wamuene umwe nawa oñgeni Siovaa akuatesako vakwavo mepunda-umbo lyo Lisitala, pahe apopila vakwavo ko Tesalonika ati nonwe mamutyivili okukoleleya movitateka evi. — Ovil. 14:8, 19-22; Heb. 12:2.
5. Oñgeni omukuatate Bryant apola-po ouwa etyi akuatesuako nomukulu wewaneno?
5 Oityi vali Paulu alingile akuatesako vakwavo? Etyi ovo Paulu na Balanabe vakondoka ko Lisitala avai no ko Ikoniu, no ko Antiokia, “aveveholovonena ovakulu vewaneno momawaneno aeho.” (Ovil. 14:21-23) Ovakulu ovo vomawaneno vakoyele vakuatesileko unene omawaneno, ngetyi tyilinga ovakulu vomawaneno hono. Tala etyi tyapopia omukuatate umwe utiwa o Bryant. Wati: “Pu etyi ndyina omanima 15, tate atundu meumbo, mee apolwa mewaneno. Ankho uti vala pahe ndyimulike, atyinthyoyesa unene.” Oityi tyemukuatesileko akoleleye? Wapopia okuti: “Omukulu umwe wewaneno utiwa o Tony, ankho utomphole naame. Umphopila vakwetu navo vali novitateka ngo viange, mahi otyo vena ehambu. Anthangela omukanda wo Salmo 27:10, amphopila etyi tyalingile Ezequias, watuaileko okufenda Siovaa namphila he ankho ahalingi oviwa.” Oñgeni otyo tyakuatesileko Bryant? Ngwe wapopia okuti: “Mokonda Tony wankhuatesileko andyityivili okuundapa movilinga viomuvo auho.” Vakulu vomawaneno nonwe talei nawa, opo mutyivile okumona ovakuatate mewaneno vekahi nga Bryant, amuvepopila “ondaka ongwa” ivepameka. — Pro. 12:25.
6. Oñgeni Paulu akuatesileko vakwavo etyi evepopila etyi tyalingaile vo kohale?
6 Paulu wapopilile vakwavo afenda navo okuti kononkhono mba Siovaa, “onombangi ononyingi” vetyivilile okukoleleya. (Heb. 12:1) Paulu ankho utyii okuti okupopila vakuavo, onongeleka mbovaumbili va Huku vakondyele novitateka mahi avakoleleya, matyiveavela omutima wakola avelikwatehila tyina vatala “kepunda-umbo lya Huku una omuenyo.” (Heb. 12:22) Nonthwe vala hono tyitupameka unene. Katyitupameka tyina tulilongesa etyi tyalingile vana vakwatesilweko na Siovaa, ovo Gideau, na Barake, na Sansau, na Jefete, na David, na Samuwele novauli ovakuavo? (Heb. 11:32-35) Ya ovafendi va Huku vo hono? Kuno Kombala Yonombangi mba Siovaa, tuatambaula-le omikanda viatumwa nonombangi vakwetu, vapandula mokonda yokuatanga etyi tyalinga-linga Onombangi mba Siovaa, vakoleleya ovitateka vakondya navio mononthiki mbetu mbuno.
PAULU WAKUATESILEKO VAKWAVO VAKALE NOMBEMBWA
7. Oityi tulilongesila kuetyi Paulu alondola tyivasiwa momukanda Ova Loma 14:19-21?
7 Onthue tulikuatesako na vakwetu tyina tukala ovanthu vombembwa mewaneno. Katuyeke tyokwehelivili tyituyapaule. Katwaanyena mu etyi tusoka, ngwe pamwe petupu otesitu Yombimbiliya yetyipopia. Tala vala etyi tyamonekele Mewaneno lyo Loma. Mewaneno olio, muali ovanthu velikalaila, ava ova Sundeu ava o vomihoko omikuavo. Etyi tyatiwa pahe Ovitumino vya Muisesi kavilandulwa vali, ankho pahe kavesukisile vali okulandula ovitumino vipopia ovikulia vena okulia. (Malu. 7:19) Okutuka opo, ovakilisitau vamwe ova Sundeu mwene ankho valia umwe atyiho. Ava ovakilisitau vamwe ova Sundeu, vimwe ankho kavali. Ewaneno aliliyapauka umwe mokonda yotyipuka otyo. Paulu walekesa umwe okuti tyesukisa okukala nombembwa na vakuetu, etyi ati: “Hahe vali okuhali ohitu ine okunwa ovinyu ine okulinga otyipuka tyimwe tyipundukisa omukuatate wove.” (Tanga Ova Loma 14:19-21.) Mokuapopia onondaka ombo Paulu walekesa umwe nawa okuti otyipuka otyo ankho tyili nokunyona ovanthu newaneko mewaneno. Ngwe tupu ankho uyekapo umwe tyae opo ahapundukise vakwavo. (1 Kol. 9:19-22) Nonthwe tupondola okukuatesako vakwetu, atukala nombembwa pokati ketu, tyina tuahayeke ovipuka vitei ku munthu-na-munthu vituyapule.
8. Oityi Paulu alingile etyi pamoneka otyipuka tyimwe otyinene ankho tyipondola okunyona ombembwa mewaneno?
8 Paulu tupu walekesa okuti tupondola okukala nombembwa na vakuetu, na tyina umwe tuehelitavelele motyipuka tyimwe otyinene. Tala, vamwe potyita tyotete vahandele ñgeno ovanthu vomihoko omikuavo tyina valinga ovakilisitau vaya ekuendye, hamwe ankho vahanda vahapopiwe omapita. (Gal. 6:12) Paulu otyipuka otyo nae ketyitavelele mahi ahakakatela vala muetyi asoka, elikondola koututu eketyitola kono apositolu, no kovakulu. (Ovil. 15:1, 2) Otyipuka otyo Paulu alinga atyikuatesako vakwavo okukala nehambu nombembwa mewaneno. — Ovil. 15:30, 31.
9. Oñgeni matuhetekela Paulu?
9 Ine pamoneka otyipuka tyimwe, ovanthu avelinane, onthwe tuhula kombembwa mokuovola vana Siovaa anaka, valulika ewaneno. Ovipuka ovinyingi viapopiwale momikanda vietu vipopia ondongeso Yombimbiliya, no momikanda vilulika ovilinga tupewa meongano. Ine ove uyemba vali unene kondongeso oyo ohasuku netyi ove mwene usoka, molingi nawa, mewaneno amukala ombembwa.
10. Oityi vali Paulu alingile opo akuateseko ewaneno okukala nombembwa?
10 Paulu wetyivilile okukala nombembwa na vakuavo mokonda ankho utala koviwa valinga, ehesuku novivi pamwe valinga. Tala pokumanuhula omukanda ahonekela Ova Loma, Paulu watumbulamo omanyina ovanthu ovanyingi, atee umwe apopipo ovipuka oviwa valinga. Nonthue tupondola okuhetekela Paulu tyina tupopia ovipuka oviwa vakwetu valinga. Tyina tulinga ngootyo, tulikuatapo vali unene novakuatate no nomphange, ngwe otyo, otyo umwe tyeeta ombembwa mewaneno, amukala ovanthu velihole.
11. Oityi tuna okulinga opo tuhonye nou tuanumana nae?
11 Pamwe Novakilisitau umwe vapama motyili, vapondola okuhelivili na vakuavo, avehiki umwe kokutañguna. Otyo tyalingile ovo Paulu nepanga liae enene Balanabe. Ovalume ovo ankho vapama umwe motyili, mahi nongotyo vatañgunine unene okulinana okuti ou uti na Maluku twenda nae ou uti usala. Apanumanwa umwe unene, atyiti ou wenda tyae ou wenda tyae. (Ovil. 15:37-39) Mahi ovo Paulu na Balanabe na Maluku aveliovola vali vahonye mokonda ankho vetyii okuti okukala nombembwa mewaneno otyo tyesukisa vali. Konyima atee umwe Paulu apopi okuti o Maluku na Balanabe ovanthu vekahi nawa. (1 Kol. 9:6; Kolo. 4:10) Nonthue tuesukisa okulinga ononkhono opo tukale nombembwa na vakuetu, nokulinga ononkhono mbokutala ovipuka oviwa vakuetu valinga. Inkha tulinga ngotyo, matukala nombembwa newaneko mewaneno. — Efe. 4:3.
PAULU WAPAMEKELE ONTHUMBI YOVAKUATATE NO NOMPHANGE
12. Ovitateka patyi ovakuatate no nomphange vakalele navio?
12 Tukala nombembwa navakuetu mewaneno tyina tupameka onthumbi yavo mu Siovaa. Ovakuatate ovanyingi valingwa omukuele no nombunga mbavo vehelilongesa, nava valongeswa navo kosikola, nava vaundapa navo. Ovakuavo vena ovitateka viekongoko, tupu pamwe vekahi nokulwa nomalusoke apenga. Iya ava ovakuavo vambatisaluale kohale pahe vekahi vala nokukevelela onthyulilo youye uno wovivi. Ovipuka ovio aviho vilola onthumbi Yovakuatate vetu hono. Vamwe povakuatate vopotyita tyotete navo vakalele novitateka ngoovio. Oityi Paulu alingile opo evepameke?
Nga Paulu, oñgeni nonthue tupondola okukuatesako vakuetu? (Tala opalangalafu 13)b
13. Ongeni Paulu akuatesileko vana valingwa omukuele mokonda yovipuka vetavela?
13 Paulu ankho ukuatesako ovakuatate no nomphange Nombimbiliya. Mongeleka, Ova Sundeu ovanyingi tyevepuiyile unene okukumbulula onombunga mbavo, ankho mbuvelinga omukuele mokupopia okuti okulandula ovitumino vya Moisesi tyesukisa vali tyipona okukala omukilisitau. Onondaka Paulu evehonekelele momukanda Ova Hebeleu mbevepamekele unene. (Heb. 1:5, 6; 2:2, 3; 9:24, 25) Pahe onondaka mbuna Paulu evepopila ankho vapondola okukumbulula nambo vana vevelinga omukuele. Nonthue hono tupondola okukuatesako ovakuatate vetu valingwa omukuele, tyina tuvepopila omikanda Vieongano vapondola okutanga opo vetyivile okukumbulula vana vevelinga omukuele. Inkha ovakuendye valingwa omukuele mokonda yokutavela okuti kouye kuna omutungi, tupondola okutanga navo omukanda wokuati Será Que a Vida Teve Um Criador? (Okuti Ovipuka Vina Omuenyo Kuna Ou Wevitunga?) Nowokuati A Origem da Vida – Cinco Perguntas Que Merecem Resposta, (Oku Kuatuka Omuenyo – Omapulo Etano Esukisa Okukumbululwa) opo vetyivile okupopila vakuavo omokonda yatyi vetavelela okuti kouye kuna omutungi.
Nga Paulu, oñgeni nonthue tupondola okukuatesako vakuetu? (Tala opalangalafu 14)c
14. Namphila Paulu ankho aundapa unene movilinga viokuivisa mahi oityi alingile?
14 Paulu wapamekele ovakuatate vae opo vakale nohole “novilinga oviwa.” (Heb. 10:24) Paulu kakuatesileko vala ovakuatate vae novipuka ankho apopia, mahi tupu wetyilekesile movipuka ankho alinga. Mongeleka, etyi ovakuatate vomepunda-umbo lyo Sundeia vehena etyi valia, Paulu evetuaila ovipuka ankho vesukisa. (Ovil. 11:27-30) Namphila Paulu ankho aundapa unene movilinga viokuivisa, mahi apeho ankho woovola onomphitilo mbokukuatesako vana vehena ovipuka vesukisa. (Gal. 2:10) Mokualinga ngotyo, wakuatesako ovakuatate vae okunoñgonoka okuti Siovaa apeho mevetekula. Nonthue tyina hono tuovola omuvo nonombongo opo tukakuateseko ovakuatate vetu vatumbukilwa novihuna, tuvekuatesako okupameka ekolelo viavo. Otyo tutyilinga tyina tuava onombongo opo tukuatesako ovilinga vya Huku ouye auho. Tyina tulinga ovipuka ovio novikuavo vali, tukuatesako ovakuatate vetu no nomphange okukala nonthumbi yokuti petupu onthiki Siovaa meveyekepo.
Nga Paulu, oñgeni nonthue tupondola okukuatesako vakuetu? (Tala opalangalafu 15-16)d
15-16. Oñgeni tuna okukuatesako vana vahapamene motyili?
15 Paulu kayekelepo vana ankho vahapamene motyili. Paulu wakalele nokankhenda navo iya evepopila onondaka mbukahi nawa. (Heb. 6:9; 10:39) Mongeleka, monondaka Paulu apopia mbuvasiwa momukanda Ova Hebeleu, wawana-wana onondaka mbokuati “onthwe,” tyilekesa okuti nae ankho utyii okuti una okuendela monondaka ombo. (Heb. 2:1, 3) Nga Paulu, nonthwe katuyeke-po vana vahapamene motyili, tuvekuatesako nokuvelekesa okuti tusuka navo. Tyina tulinga ngotyo tulekesa umwe okuti tuvehole. Onkhalelo tupopia navo oyo maivekuatesako okupola ouwa kuetyi tuvepopila.
16 Paulu ankho upopila ovakuatate vae no nomphange okuti ononkhono valinga mbokuumbila Siovaa umbupanda unene. (Heb. 10:32-34) Nonthwe tyina tupameka vakuetu vasoya otyo tuna okuvepopila otyo. Tupondola okuvepopila oñgeni vanoñgonoka otyili, nokuvepopila ovipuka Siovaa evelingaila-le opo evekuateseko. Tupu tupondola okuvepopila okuti Siovaa kalimbilwe ovilinga ankho vemulingila iya keveyekele-po. (Heb. 6:10; 13:5, 6) Tyina tupopila ovakuatate vetu ovipuka ovio, tyipondola okuvekuatesako okutualako okuumbila Siovaa.
“TUALEIKO OKULIPAMEKA NAVAKUENYI”
17. Ounongo patyi onthue tuesukisa okutualako okuyawisa?
17 Omunthu wokutunga mokueenda komuvo ukala vali omunongo. Nonthue tuesukisa okukala vali ovanongo motyilinga tyokukuatesako vakuetu. tupondola okukuatesako vakuetu vena ovitateka, mokuvepopila onongeleka mbovaumbili ovakuatyili va Siovaa navo vakalele novitateka. Tukala nombembwa navakuetu mewaneno tyina tuvepopila ovipuka oviwa valinga natyina tulinga ononkhono mbokutualako nombembwa oyo mokutetulula ovitateka ovinene vimoneka mewaneno. Tupu tukuatesako vakuetu tyina tuvepopila ovipuka oviwa tuelilongesa mo Mbimbiliya, natyina tuvekuatesako movipuka vesukisa, natyina tukuatesako vana vahapamene motyili.
18. Oityi ove wakoya okulinga?
18 Vana vokutunga onondyuo Mbouhamba vena ehambu enene. Nonthue tupondola okukala nehambu limwe enene, tyina tukuatesako vakuetu mewaneno. Onondyuo mokueenda komuvo mbupondola okutoka-po, mahi otyilinga tyetu tyokupameka vakuetu tyivekuatesako umwe pala apeho! Naina “tutualeiko okulipameka navakuetu nokulikuatesako.” — 1 Tes. 5:11.
OTYIIMBO 100 Tutambulei nawa ovaenda
a Mouye uno ovipuka viepuiya unene. Onombangi vakwetu veli movitateka vimwe ovinene. Tupondola umwe okukala ngokahi kavo tyina tuovola etyi tuna okulinga tuvekuateseko. Opo tutyinoñgonoke nawa, matulilongesila ku apositolu Paulu.
b ONONDAKA MBOKUHANGUNUNA OLUTALATU: Ohe ulekesa omona wae ongeni omikanda vietu vipondola okumukuatesako tyina ahongilinyua okulinga onatale.
c ONONDAKA MBOKUHANGUNUNA OLUTALATU: Ovalinepi vaya kotyilongo otyikuavo opo vakakuateseko vana vatumbukilwa novihuna.
d ONONDAKA MBOKUHANGUNUNA OLUTALATU: Omukulu wewaneno wakatalelapo omukuatate umwe wahapamene motyili. Ukahi nokumulekesa ono foto ombu vapolelwe etyi vaile kosikola yovakokoli-ndyila. Otyo atyihinangelesa omukuatate oo ehambu ankho enalio etyi aumbila Siovaa. Pahe ankho uhanda vali okukala nehambu ngeli ali nalio. Etyi pakala ahimbika vali okuenda komaliongiyo.