Umbila Jeova, Huku Yeyovo
“Pana pena ospilitu ya Jeova, pena eyovo.” — 2 CORÍNTIOS 3:17.
1, 2. (a) Omokonda yatyi oupika, neyovo ankho ovipuka vipopiwa unene pononthiki mba Paulu? (b) Olie Paulu apopia okuti Ondyivi-ndyivi yeyovo liotyotyili?
OVAKRISTAU votete ankho vakala Moutumini wo Roma, omu ovanthu ankho vehole unene ovitumino, nonkhalelo yokukoyesa ovanthu, neyovo ankho vena. Mahi no ngotyo, moutumini wo Roma ovapika ankho valinga ovilinga vialema unene. Momuvo umwe, Moutumini wo Roma, povanthu vetatu, wike ankho omupika. Tyotyili, oupika, neyovo ankho ovipuka vipopiwa unene novanthu, okukutikinyamo Ovakristau.
2 Apostolu Paulu ovikando ovinyingi wahonekele konthele yeyovo. Mahi ankho kekahi nokuovola okutetulula ovitateka viomouye, ngetyi ovanthu ovanyingi pomuvo opo ankho vahanda okulinga. Mahi, apostolu Paulu Novakristau ovakuavo, ankho vaundapa unene opo valongese ovanthu onondaka Mbouhamba wa Huku iya nokuvekuatesako okunoñgonoka oñgeni otyilikutila tya Jesus Kristu tyakolela unene. Paulu wapopilile Ovakristau opi ankho vapondola okuvasa Ondyivi-ndyivi yeyovo liotyotyili. Wahoneka okuti: “Jeova Ospilitu, iya pana pena ospilitu ya Jeova, pena eyovo.”—2 Coríntios 3:17.
3, 4. (a) Oityi Paulu apopile mo noversikulu mbatetekela mu 2 Coríntios 3:17? (b) Oityi onthue tuna okulinga opo tukale neyovo litunda ku Jeova?
3 Momukanda wa vali Paulu ahonekelele ova Korintu, wapopile etyi tyamonekele na Moisesi etyi akondoka okutunda Komphunda Sinai, oku akapopile noandyu ya Jeova. Otyipala tyae ankho tyikahi nokuliaima unene! Etyi ova Isilayeli vamona Moisesi, avatili owoma iya mokonda yotyo, Moisesi elihiki motyipala noveu. (Êxodo 34:29, 30, 33; 2 Coríntios 3:7, 13) Paulu wapopia okuti: “Tyina omunthu akondoka ku Jeova, oveu wiipolwa.” (2 Coríntios 3:16) Oityi Paulu ankho ahanda okupopia?
4 Monthele yokualamba, tuelilongesa okuti Jeova, Omutungi wovipuka aviho, oe vala una eyovo lihena apa lihulila. Otyo tyilekesa okuti ovanthu vakala vala neyovo tyina vena oupanga omuwa na Jeova, iya “pana pena ospilitu ya Jeova, pena eyovo.” Mahi Paulu wapopia okuti inkha tuhanda okukala neyovo olio, tuna okukondoka ku Jeova. Otyo tyilekesa okuti tuna okukala noupanga wapama na Jeova. Etyi ova Isilayeli vekahi moluhandya, ankho vatala ovipuka monkhalelo yelikalela no ya Jeova. Ankho tyikahi ngatyina vahikwa oveu momalusoke no momutima. Ova Isilayeli ankho vahanda okuundapesa eyovo liavo opo valinge vala omahando avo muene.—Hebreus 3:8-10.
Alo umwe omunthu ukahi mokaleya upondola okukala neyovo olio
5. (a) Eyovo patyi ospilitu ya Jeova ituavela? (b) Oñgeni tutyii okuti omunthu upondola okukala omupika, ine mokaleya, mahi no ngotyo otyo ena eyovo litunda ku Jeova? (c) Omapulo patyi tuesukisa okukumbulula?
5 Eyovo litundilila kospilitu ya Jeova liavilapo vali tyipona okuyovolwa vala moupika. Ospilitu ya Jeova yeta eyovo ovanthu vehevili okueta. Ospilitu oyo ipondola okutuyovola moupika wonkhali, nononkhia iya no moupika wefendelo liomatutu noviso vialio. (Romanos 6:23; 8:2) Olio eyovo limwe lihuvisa unene! Alo umwe omupika ine omunthu ukahi mokaleya upondola okukala neyovo olio. (Gênesis 39:20-23) Omphange Nancy Yuen nomukuatate Harold King, aveho vakalele mokaleya omanima omanyingi mokonda yokufenda Jeova, mahi no ngotyo ankho vena eyovo olio. Upondola okutala etyi vapopia onongeleka mbavo mo JW Broadcasting. (Enda pana pati OMAPULO NO NONGELEKA > OKUKOLELEYA MOVITATEKA.) Pahe matukumbulula omapulo aa evali: Oñgeni tupondola okulekesa okuti eyovo lietu liakolela unene kuonthue? Iya oñgeni tupondola okuundapesa eyovo lietu nounongo?
EYOVO HUKU ETUAVELA LIAKOLELA UNENE
6. Oñgeni ova Isilayeli valekesile okuti ankho kavapande eyovo Jeova eveavelele?
6 Tyina omunthu etuavela otyiawa tyimwe tyakolela, onthue tumupandula unene. Mahi ova Isilayeli kavapandulile eyovo Jeova eveavelele. Etyi palamba onohanyi mbumwe pokuayovolwa mo Egitu, avahimbika okuñgoñga mokonda yokulila novikunwa ankho vasapo mo Egitu. Ankho kavahambukilwe no manaa, okulia Jeova eveavelele. Alo umwe ankho vahanda okukondoka ko Egitu! Kuvo, ‘ombisi, nomatila, no nomelasia, noayu, nosapola’ ankho viakolela vali tyipona eyovo Jeova eveavelele opo vemufende. Otyo Jeova anumanene unene navo! (Números 11:5, 6, 10; 14:3, 4) Otyo tyitulongesa otyipuka tyimwe tyakolela unene.
7. Oñgeni Paulu aendelele muetyi apopia mu 2 Coríntios 6:1, iya oñgeni onthue tupondola okulinga ngae?
7 Apostolu Paulu wetulondola opo tuhakale ovanthu vokuhapandula eyovo Jeova etuavela pokati Komona wae, Jesus Kristu. (Tanga 2 Coríntios 6:1.) Paulu nae ankho omukuankhali, ankho omupika wonkhali no nonkhia iya otyo ankho tyimukalesa omapita. No ngotyo, wapopia okuti: “Ndyipandula Huku, menyina lya Jesus Kristu Tatekulu yetu!” Omokonda yatyi apopila ngotyo? Paulu wapopilile ovakuatate vae okuti: “Otyitumino tyospilitu tyavela omuenyo kumwe na Kristu Jesus, tyekuyovola movitumino vionkhali no vio nonkhia.” (Romanos 7:24, 25; 8:2) Nga Paulu, onthue katupondola okulimbuako okuti Jeova wetuyovola koupika wonkhali no nonkhia. Mokonda yofeto yeyovo, tupondola okufenda Huku yetu nomutima wasukuka iya otyo tyituavela ehambu liotyotyili.—Salmo 40:8.
Okuti ukahi nokuundapesa eyovo liove opo ulinge ehando lya Jeova ine opo ulinge vala etyi uhanda? (Tala ono palagrafu 8-10)
8, 9. (a) Elondolo patyi apostolu Petulu aavele konthele yoñgeni tuna okuundapesa eyovo lietu? (b) Oñgeni omunthu umwe apondola okuundapesa omapita eyovo liae?
8 Onthue katupondola vala okupopia okuti tuapandula Jeova, mahi tupu tuesukisa okulunguka opo tuhaundapese omapita eyovo lietu. Mongeleka, apostolu Petulu wetulondola okuti katupondola okuundapesa eyovo lietu opo tulinge ovipuka viapenga. (Tanga 1 Pedro 2:16.) Elondolo olio lituhinangelesa etyi tyaendele nova Isilayeli etyi vekahi moluhandya. Hono, onthue tuesukisa vali unene elondolo olio. Satanasi nouye wae utuavela ovipuka ovinyingi vimoneka ngatyina oviwa, ngetyi ovikutu, nokulia, nokunwa iya novitalukiso. Ovanongo ovanyingi vaundapesa ovanthu vankhimana opo vetulunde okulanda ovipuka tuehesukisile. Tyapepuka unene okulundwa nouye uno iya atuundapesa eyovo lietu monkhalelo yapenga.
9 Elondolo lya Petulu tupu liakolela unene mononkhalelo ononkhuavo mbomuenyo, ngetyi okutokola alo-pi matuhulila okulongeswa kosikola, novilinga tuholovona. Mongeleka, ovakuendye hono vapewa ondundo opo valongeswe monosikola onene mbankhimana. Ovanthu ovanyingi vevepopila okuti vena okuenda monosikola onene opo vakale novilinga viankhimana, viveavela onombongo ononyingi, tupu opo ovanthu vakale nonthilo navo. Ovanthu ovo, vapondola okupopia ovipuka vimwe opo ovakuendye vetavele okuti vana valongeswa monosikola ononene, vena vali onombongo ononyingi tyipona vana vahalongesilwe monosikola ombo. Tyina ovakuendye valinga omatokolo momuenyo wavo, okuenda monosikola ononene tyipondola okukala ngatyina otyipuka otyiwa. Mahi, oityi ovakuendye no votate yavo vena okuhinangela?
10. Oityi tuna okuhinangela tyina tulinga omatokolo etu?
10 Ovanthu ovanyingi vapondola okusoka okuti mokonda ovo muene vena okulinga omatokolo, vapondola okuundapesa eyovo liavo opo valinge etyi vahanda inkha katyikalesa omapita omutima wavo. Hamwe vasoka ngetyi apostolu Paulu apopile, wati: “Omokonda yatyi eyovo liange likoyesilwa nomutima wa mukuetu?” (1 Coríntios 10:29) Namphila tuna eyovo liokulinga omatokolo etu konthele yokulongeswa mosikola, novilinga, no ngotyo tuna okuhinangela okuti eyovo lietu lina apa lihulila iya omatokolo etu apondola okutuetela ovitateka. Otyo Paulu apopile okuti: “Ovipuka aviho vipondola okulingwa, mahi haviho vieta ouwa. Ovipuka aviho viaviuka, mahi haviho vipameka.” (1 Coríntios 10:23; okatoi) Ngotyo, namphila tuna eyovo liokulinga omatokolo etu, mahi ovipuka tuhanda havioko viakolela vali.
TUUNDAPESA EYOVO LIETU NOUNONGO TYINA TUUMBILA JEOVA
11. Omokonda yatyi Jeova etuyovolela?
11 Etyi apostolu Petulu etulondola opo tuhaundapese eyovo lietu monkhalelo yapenga, wapopile okuti onkhalelo ongwa yokuundapesa eyovo lietu “okukala ovapika va Huku.” Jeova waundapesa Jesus etuyovole koupika wonkhali no nonkhia opo tumuumbile nomuenyo wetu auho.
Onkhalelo yakolela yokuundapesa eyovo lietu, o putyina tuava omuvo wetu no nonkhono mbetu movilinga via Jeova
12. Ongeleka patyi Noe nombunga yae vetusila?
12 Onkhalelo yakolela yokuundapesa eyovo lietu, o putyina tuava omuvo wetu no nonkhono mbetu movilinga via Jeova. Okulinga ngotyo matyitukuatesako okuhayeke ovipuka vio mouye uno, nomahando etu vikale ovipuka viakolela vali momuenyo wetu. (Gálatas 5:16) Soka ku Noe nombunga yae. Ankho vekahi mouye mulingwa oungangala noundalelapo. Mahi kavalingile ovipuka ovanthu vo pomuvo opo ankho valinga. Vatokolele okuundapa unene movilinga Jeova evetumine. Vatungile owato, vaongiyile okulia pala ovo muene novinyama, tupu valondolele vakuavo konthele Yombila Onene. “Noe walingile atyiho Huku emutumine. Alingi umwe ngotyo.” (Gênesis 6:22) Mokonda yotyo, Noe nombunga yae vayovokele kehanyauno liouye una.—Hebreus 11:7.
13. Oityi Jeova etutuma okulinga?
13 Oityi Jeova hono etutuma okulinga? Mokonda tuvalanduli va Jesus, tutyii okuti Huku wetutuma tuivise. (Tanga Lucas 4:18, 19.) Hono, Satanasi wakukutisa onondunge mbovanthu opo vahaimbuke okuti ovapika vonongeleya mbomatutu, novo malumono, iya nopulitika. (2 Coríntios 4:4) Nga Jesus, onthue tuna elao liokukuatesako vakuetu opo vanoñgonoke iya avafende Jeova, Huku yeyovo. (Mateus 28:19, 20) Okuivisa otyilinga tyihapepukile. Kovilongo vimwe, ovanthu kavesukile nokunoñgonoka Huku iya ovakuavo vanumana tyina tuvepopila onondaka onongwa. Mahi mokonda Jeova wetutuma opo tuivise, tuna okulipula okuti: ‘Okuti ndyipondola okuundapesa eyovo liange opo ndyiundape vali movilinga via Jeova?’
14, 15. Oityi ovanyingi povanthu va Jeova vatokola okulinga? (Tala olutalatu pefo pahimbikila onthele.)
14 Tyipameka unene mokonda ovanyingi povanthu va Jeova vaimbuka okuti onthyulilo youye uno ikahi unene popepi iya vatokola okutyinda omuenyo wapepuka opo vaundape movilinga vioukokoli-ndyila. (1 Coríntios 9:19, 23) Vamwe ovakokoli-ndyila motyilongo tyavo, ovakuavo vailukila oku kuesukisa vali ovaivisi. Momanima etano okualamba, ovakuatate valamba po 250.000 vahimbika ovilinga vioukokoli-ndyila iya pehepano valamba po 1.100.000. Tyihambukiswa unene okutala ovanthu ovanyingi vekahi nokuundapesa eyovo liavo opo vaumbile Jeova monkhalelo oyo!—Salmo 110:3.
15 Oityi tyevekuatesako okuundapesa eyovo liavo nounongo? Tala ongeleka ya John na Judith, vaundapele movilongo ovinyingi mokueenda kuomanima 30. Vapopia okuti etyi Osikola Yovilinga Vioukokoli-ndyila yahimbika mo 1977, ovalongwa ankho vapewa ondundo opo vailukile kuna kuesukisa vali ovaivisi. Otyo John apeho ankho apilululila ovilinga viae opo vatualeko okutyinda omuenyo wapepuka. Konyima, avaivisa kotyilongo otyikuavo. Oityi tyevekuatesileko okulambela movitateka, ngetyi okulilongesa elaka epe, nokutyiliya ovituwa iya notyilongo otyipe? Velikuambelele ku Jeova iya ankho vena onthumbi yokuti mevekuatesako. Oñgeni velitehelela konthele yokuumbila Jeova monkhalelo oyo mokueenda kuomanima omanyingi? John wati: “Ame ankho ndyilitehelela okuti ndyikahi motyilinga tyakolela vali ndyipondola okulinga. Jeova akala omunthu wotyotyili, nga he wokuna oluembia novana vae. Pahe ndyinoñgonoka vali nawa onondaka mba Tiago 4:8, mbati: ‘Fuenei ku Huku, opo nae afuene kuonwe.’ Ankho ndyityii okuti navasa etyi ankho ndyikahi nokuovola, ehambu liotyotyili momuenyo.”
16. Oñgeni ovanyingi vaundapesa eyovo liavo nounongo?
16 Nga John na Judith, vamwe vaundapa movilinga vioukokoli-ndyila omanima omanyingi. Mahi mokonda yovitateka, ovakuavo vaundapa vala movilinga vioukokoli-ndyila mokueenda kuomanima amwe. No ngotyo, ovanyingi vehole okuliava opo vaundape movilinga viokutunga onondyuo Mbouhamba vikahi nokulingwa mouye auho. Mongeleka, ovakuatate no nomphange vehungi po 27.000 veliavele opo vakuateseko okutunga ombala yetu ko Warwick, Nova York. Vamwe vaundapa onosimanu onombali, ovakuavo ono hanyi mbumwe, vamwe enima ine omuvo omunyingi. Ovanyingi povakuatate no nomphange vasapo ovipuka ovinyingi opo vakaundape ko Warwick. Ovo ongeleka ongwa yovanthu vaundapesa eyovo liavo opo vankhimaneke Jeova, Huku yeyovo!
17. Oityi tupondola okukevela inkha tuundapesa eyovo lietu nounongo pahetyino?
17 Onthue tupandula unene mokonda twii Jeova iya tuna eyovo lituka ko kumuumbila. Tulingei omatokolo alekesa okuti eyovo olio liakolela unene kuonthue. Tuhaundapesei eyovo lietu monkhalelo yapenga, mahi tuliundapesei opo tuumbile Jeova nomutima wetu auho. Konyima, matukala no nonkhano onongwa Jeova etulaa, etyi ati: “Ovanthu tupu mavakayovoka moupika wokuhanyauka iya avakala neyovo ewa liovana va Huku.”—Romanos 8:21.