Lunda Omalikuambelo Ove Nelongeso Liove Lio Mbimbiliya
“Tatekulu Jeova, mbambavo etwi liove litehelele elikuambelo liomuumbili wove.”—NEEMIAS 1:11.
1, 2. Omokonda yatyi otyiwa okulilongesa omalikuambelo ekahi Mombimbiliya?
OMALIKUABELO nokulilongesa Ombimbiliya, viakolela mefendelo liotyotyili. (1 Tessalonicenses 5:17; 2 Timóteo 3:16, 17) Tyotyili, Ombimbiliya hamukanda womalikuambelo. Mahi, muvasiwa omalikuambelo omanyingi, okukutikinyamo ana avasiwa momukanda wo no Salmu.
2 Putyina utanga nokulilongesa Ombimbiliya, upondola okuvasa omalikuambelo elikuata nawa novitateka viove. Tyotyili, tyina ukutikinya momalikuambelo ove omalusoke omalikuambelo avasiwa mo Vihonekwa, tyipondola okulunda omalikuambelo ove. Oityi upondola okulilongesila ku vana velikuambelele okuita ombatelo, avakumbululwa, no kuetyi vapopia momalikuambelo avo?
Ovola Ehongolelo lia Huku Oendelamo
3, 4. Oityi tyatuminwe omuumbili wa Abraiau? Oityi tupondola okulilongesila kehongolelo apelwe na Jeova?
3 Okuelilongesa Ombimbiliya tyekulekesa nawa okuti wesukisa apeho okulikuambela okuita ehongolelo lia Huku. Tala etyi tyaendeleko etyi Abraiau atumine omuundapi wae Eliezer ko Mesopotamia, opo okaovole omukai una onthilo na Huku, pala Isake. Puetyi ovakai ankho vatapa omeva monyombo, omuundapi oo elikuambela okuti: “Jeova . . . etyi mandyihande otyetyi, omufikuena una mandyiiti okuti: ‘Mbambavo, yendeleka onthenda yove ndyinueko,’ iya oe ati: ‘Nwaa, tupu mandyinuisa omakamelu ove,’ omufikuena oo, oe moholovona pala omuumbili wove, Isake. Iya ngotyo ndekese okuti una oluembia olunene nomuhona wange.”—Gênesis 24:12-14.
4 Elikuambelo liomuundapi wa Abraiau, liakumbululwa etyi Rebeka anuisa omakamelu ae. Konyima etavala okuenda ko Kanaa, akala omukai onthyolwa wa Isake. Tyotyili, ove kupondola okukevelela opo Huku ekuavele enyingilikilo ngolio. Mahi, oe mekuhongolela momuenyo wove, inkha ulikuambela nokutokola okuhongolelwa nospilitu yae.—Gálatas 5:18.
Elikuambelo Litukuatesako Okutepulula Komasukalalo
5, 6. Oityi tyakolela melikuambelo lia Jako etyi ekalivasa na Esau?
5 Okulikuambela tyipondola okutepulula otyiho. Mokonda yokuatila owoma Esau epaha liae, Jako elikuambela okuti: “Ove Jeova, . . . Ame hatokalele oluembia olunene aluho noukuatyili wove auho walingila omuumbili wove. . . . Ame ndyikuita undyovole pomaoko omukulu wange Esau, mokonda nemutila owoma, wokuti meya okundyipaa, kumwe novana novoina. Iya ove wati: ‘Tyotyili mandyikutekula nawa, ombuto yove mandyikeilinga ngonoñgima mboluheke mbukahi kelunga, mbehevilwa okuvalulwa mokonda ononyingi.’”—Gênesis 32:9-12.
6 Namphila Jako alingile ovipuka ovinyingi opo eliyakulile, mahi elikuambelo liae liakumbululwa etyi oe na Esau vahonya. (Gênesis 33:1-4) Okutanga nawa elikuambelo olio, motale okuti Jako ankho kaitile vala ombatelo. Oe ankho walekesile okuti una ekolelo Mombuto yalaelwe, nolupandu mokonda yoluembia olunene lua Huku. Okuti nove una “owoma mokati”? (2 Coríntios 7:5) Inkha una, elikuambelo lia Jako lipondola okukuhinangelesa okuti omalikuambelo atepulula otyiho. Anthi, omalikuambelo hapala vala okuita, tupu ena okulekesa okuti una ekolelo.
Likuambela Okuita Ounongo
7. Omokonda yatyi Moisesi aitila opo anoñgonoke onondyila mba Jeova?
7 Ehando liokuhambukiswa Jeova likuhindila okulikuambela nounongo. Moisesi welikuambelele opo anoñgonoke onondyila mba Huku. Oe waita okuti: “Tala [Jeova] ove wamphopila okuti: ‘Londesa ovanthu ava [mo Egitu]’ . . . Iya pahe mbambavo, inkha wamphanda komaiho ove, mbambavo, noñgonokese onondyila mbove, . . . andyipandwa komaiho ove.” (Êxodo 33:12, 13) Huku wakumbulula Moisesi, mokumuavela enoñgonoko enene lionondyila Mbae, ankho esukisa opo akale komutwe wovanthu va Jeova.
8. Ouwa patyi mopoloko mokusokolola nawa konondaka mba 1 Reis 3:7-14?
8 Tupu David welikuambelele okuti: “Mbatele okunoñgonoka onondyila mbove Jeova.” (Salmo 25:4) Salomau omona wa David welikuambelele ku Huku okuita ounongo wesukisa opo afuisepo otyilinga tyae moutumini wo Isilayeli. Elikuambelo lia Salomau liahambukisilwe Jeova, moluotyo, kemuavelele vala etyi aita, mahi tupu emupe omalumono nomunkhima. (Tanga 1 Reis 3:7-14.) Inkha watambula otyilinga tyimoneka ngoti tyalema, likuambela okuita ounongo nokukala nomutima weliola. Iya Huku mekukuatesako okukala nenoñgonoko nounongo wesukisa, opo utyivile okuundapa nawa otyilinga otyo nohole nonkhalelo yaviuka.
Linga Omalikuambelo Atunda Komutima
9, 10. Oityi tyakolela Salomau apopia konthele yomutima melikuambelo alinga pokupakula ondyuo ya Huku?
9 Opo tutehelelwe, elikuambelo lina okutunda komutima. Salomau walingile elikuambelo litunda komutima, liahonekwa mokapitulu 8 ka 1 Reis, puetyi nkhele ounyingi uheneliongiye mo Jelusalei, pala okupakula ondyuo ya Jeova menima 1026 P.K.E. Etyi otyikasa tyomphango tyapakwa Mondyuo Ikola Unene, iya ondyuo ya Huku aiyulu ekaka lia Jeova, Salomau ahivilika Huku.
10 Lilongesa elikuambelo lia Salomau, otale etyi apopia konthele yomutima. Salomau ankho utyii okuti Jeova wii omutima womunthu. (1 Reis 8:38, 39) Tupu, elikuambelo olio lilekesa okuti omukuankhali makala nekevelelo inkha ‘akondoka kuove nomutima wae auho.’ Inkha ovanthu va Huku vakuatwa no nondyale, omalikuambelo avo maatehelelwa vala inkha vayumba onthumbi mu Jeova nomutima auho. (1 Reis 8:48, 58, 61) Ngotyo, omalikuambelo ove ena okutunda komutima.
Oñgeni ono Salmu Mbupondola Okulunda Omalikuambelo Ove
11, 12. Oityi welilongesila kelikuambelo lio mu Levita umwe ankho uhapondola okuenda kondyuo ya Huku?
11 Okulilongesa ono Salmu tyipondola okulunda omalikuambelo ove, nokukuvatela okukevelela Huku eekumbulule. Tala oumphualundo wo mu Levita umwe koukonde. Namphila ankho kapondola vali okuenda mondyuo ya Jeova, oe waimbile okuti: “Oityi wasoyela mutima wange? Iya oityi wasukalalela mokati kange? Kevelela ku Huku, mokonda nkhele ame mandyimuhivilika, tyetyi oe Huku yange neyovo liange enene.”—Salmo 42:5, 11; 43:5.
12 Oityi upondola okulilongesila ko mu Levita oo? Inkha wakuatua mokonda youviuki, kupondola okuliongiya novakuatate vove pala okufenda, kevelela noumphualundo, Huku mekukuatesako. (Salmo 37:5) Sokolola nawa ehambu ankho una movilinga via Huku, nokulikuambela opo ukoleleye, putyina “ukevelela ku Huku” ekukondole okuliwaneka vali novanthu vae.
Likuambela Nekolelo
13. Ngetyi tyapopia Tiago 1:5-8, omokonda yatyi wesukisila okulikuambela nekolelo?
13 Likuambela apeho nekolelo mononkhalelo ambuho mbomuenyo wove. Inkha ukahi nokupita mononkhumbi mokonda yekolelo liove, landula onondonga mbomulongwa Tiagu. Likuambela ku Jeova, nonthumbi yokuti mekuavela ounongo wesukisa opo ukoleleye mononkhumbi mbove. (Tanga Tiago 1:5-8.) Huku uluete ononkhumbi mbove, iya upondola okukuhongolela nokukuungumanesa nospilitu yae. Mupopila atyiho tyikahi momutima wove nekolelo enene, ‘tyihena ohuhunia,’ nokutavela ehongolelo liospilitu yae no nondonga Mbondaka yae.
14, 15. Omokonda yatyi tupopila okuti Ana welikuambelele nekolelo?
14 Ana, omukai umwe povakai vevali vomulevita Elkana, welikuambelele nekolelo. Mokonda utupu ovana ankho upenyua nomukai mukuavo, Penina watyita ovana ovanyingi. Etyi ekahi mekaka liefendelo, Ana elikuambela okuti inkha utyita omona womukuendye memuave ku Jeova. Mokonda ankho upopila vala momutima otyo apikitisa omilungu, Eli Omunene-Nakwa asoko okuti wakolua. Etyi anoñgonoka okuti kakolelwe, oe ati: “Huku yo Isilayeli ekuavele etyi wemuita.” Namphila Ana ankho ketyi nawa-nawa oñgeni otyo matyiende, mahi wakalele nekolelo liokuti elikuambelo liae malikumbululwa. Anthi, “motyipala tyae kalekesile vali okuti wasukalala unene.” Iya kakalele vali tyanumana.—1 Samuel 1:9-18.
15 Etyi Ana akutula Samuele nokumupola kevele, ekemupakula ku Jeova opo akalinge ovilinga vikola mekaka liokufendela. (1 Samuel 1:19-28) Inkha wovola omuvo wokusokolola nawa elikuambelo liae pomuvo opo, matyilundu omalikuambelo ove. Tupu, matyikuvatela okutala okuti alo umwe ononkhumbi umona mokonda yovitateka, upondola okumbufinda inkha ulikuambela nonthumbi yokuti Jeova mekukumbulula.—1 Samuel 2:1-10.
16, 17. Oityi tyaendelepo mokonda yetyi Neemia elikuambela nekolelo?
16 Neemia omulume umwe omuviuki wo kohale, welikuambelele nekolelo. Oe welikuambelele okuti: “Mbambavo Jeova, etwi liove litehelele elikuambelo liomuumbili wove, nelikuambelo liovaumbili vove, vana vena onthilo nenyina liove. Mbambavo, kuatesako hono omuumbili wove, nokumulingila okankhenda kolupala luomulume ou.” Olie “omulume ou?” Ankho Ohamba yo ko Persia Artaxerxe, una ankho Neemia aundapela, okumuavela ovinyu.—Neemias 1:11.
17 Neemia welikuambelele nekolelo ononthiki ononyingi etyi eiva okuti ova Judeu vokuayovoka koukonde Kombambilonia, “vekahi motyilongo, vavasiwa movitateka ovinene vikundisa. Otyimato tyo Jelusalei tyatekapo.” (Neemias 1:3, 4) Omalikuambelo a Neemia akumbululilwe monkhalelo ankho ahakevelela, etyi Ohamba Artaxerxe emuyeka aye opo akapindulepo otyimato tyo Jelusalei. (Neemias 2:1-8) Konyima yononthiki ononyingi atyimato atyipu. Omalikuambelo a Neemia akumbululilwe, mokonda ankho wesuka nefendelo liotyotyili. Tupu weelingile nekolelo. Okuti nove ulinga ngotyo omalikuambelo ove?
Uhalimbueko Okuhilivika Nokupandula
18, 19. Omokonda yatyi ovaumbili va Jeova vahivilikila Huku nokumupandula?
18 Melikuambelo, hinangela okuhivilika nokupandula Jeova. Kuna omahunga omanyingi okulinga ngotyo! Mongeleka David wakalele nehando enene liokunkhimaneka outumini wa Jeova. (Tanga Salmo 145:10-13.) Okuti omalikuambelo ove alekesa okuti ove wapanda otyilinga tyokuivisa Ouhamba wa Jeova? Onondaka mbo muhoneki wo salmu, tupu mbupondola okukukuatesako okupandula Huku melikuambelo, mokonda yomaliongiyo, novionge vio Vakristau.—Salmo 27:4; 122:1.
19 Olupandu mokonda youpanga wove na Huku, malukuhindila okulinga omalikuambelo atunda komutima ngaa: “Jeova, ame mandyikuimbila oviimbo pokati komalongo. Mokonda oluembia luove, olunene unene alo komauluulu. Iya oukuatyili wove ukahi umwe alo keulu liomakaka. Nkhimanekwa kombanda yomauluulu, ove Huku. Omunkhima wove ukale kombanda yoohi aiho.” (Salmo 57:9-11) Onondaka ombo mbupameka ngatyi! Ove kutavela okuti onondaka ombo mbo no Salmu mbuhika komutima, mbupondola okulunda omalikuambelo ove?
Likuambela ku Huku Nonthilo Onene
20. Oñgeni Maliya alekesa onthilo yae na Huku?
20 Lekesa momalikuambelo ove okuti una onthilo na Huku. Onondaka mbonthilo mba Maliya, etyi anoñgonoka okuti makala ina ya Mesiya, ankho mbelifwa no mba Ana, etyi apakula Samuele opo akaundape mekaka liefendelo. Onthilo Maliya ankho ena na Huku, imonekela konondaka mbae mbati: “Ohande yange, inkhimaneka Jeova, iya ospilitu yange kaipondola okuyekapo okukala tyeyula ehambu mu Huku Omuyovoli wange.” (Lucas 1:46, 47) Okuti omalikuambelo ove apondola okulundwa no nondaka ngombo? Tyotyili Maliya ankho waholovonua opo akale ina iya Mesiya Jesus!
21. Oñgeni omalikuambelo a Jesus alekesa okuti una onthilo nekolelo?
21 Jesus welikuambelele nonthilo nekolelo enene. Mongeleka, etyi Jesus ehenetutilise Lasalu, “watala peulu ati: ‘Tate ame ndyikupandula etyi wendyiva. Tyotyili ame ndyityii okuti apeho undyiva.’” (João 11:41, 42) Okuti omalikuambelo ove alekesa onthilo nekolelo ngolio? Lilongesa elikuambelo lionthilo Jesus alongesa. Motale okuti ovipuka viakolela apopiamo, esukukiso lienyina lia Jeova, nokuya Kuouhamba wae, nokufuisuapo kuehando liae. (Mateus 6:9, 10) Pahe soka komalikuambelo ove muene. Alekesa okuti wasuka unene Nouhamba wa Jeova, nokulinga ehando liae, nokusukukisa enyina liae likola? Omalikuambelo ove, esukisa okutyilekesa.
22. Omokonda yatyi upondola okukala nonthumbi yokuti Jeova mekupameka opo wivisse onondaka onongwa?
22 Mokonda yononkhumbi tumoneswa novitateka ovikuavo, tuna okuita ombatelo momalikuambelo opo tuumbile Jeova nomutima wakola. Etyi Ombonge onene yatuma Petulu na João vayekepo ‘okulongesa konthele yenyina lia Jesus,’ ono apostolu nokuakola omutima avaanye. (Atos 4:18-20) Etyi vayekwa, avakapopila ovakuatate ovipuka valingwa. Moluotyo, aveho ankho vekahipo avaiti ku Huku opo evevatele okupopia ondaka yae tyihena owoma. Avahambukwa unene etyi elikuambelo liavo liakumbululwa, iya “avakala tyeyula ononkhono mba Huku, avapopi ondaka ya Huku tyihena owoma”! (Tanga Atos 4:24-31.) Moluotyo, ovanthu ovanyingi avakala ovafendi va Jeova. Okulikuambela nove tyipondola okukupameka opo wiivise onondaka onongwa tyihena owoma.
Tualako Okulunda Omalikuambelo Ove
23, 24. (a) Popiapo onongeleka ononkhuavo mbulekesa okuti okulilongesa Ombimbiliya tyipondola okulunda omalikuambelo ove. (b) Oityi molingi opo ulunde omalikuambelo ove?
23 Kuna onongeleka ononyingi mbulekesa okuti okutanga nokulilongesa Ombimbiliya, matyilundu omalikuambelo ove. Netyi tyalingile Jona, melikuambelo upondola okuimbuka okuti, “eyovo litunda ku Jeova.” (Jonas 2:1-10) Inkha ukahi nokumona ononkhumbi mokonda yononkhali, mahi waitale ombatelo kovakulu vewaneno, elikuambelo lia David lipondola okukuvatela okulekesa momalikuambelo ove okuti welivela. (Salmo 51:1-12) Momalikuambelo amwe, upondola okuhivilika Jeova ngetyi tyalingile Jeremia. (Jeremias 32:16-19) Inkha ove ukahi nokuovola omphunga, okulilongesa elikuambelo livasiwa mokapitulu 9 ka Esdra, kumwe netyi aitile, tyipondola okupameka etokolo liove liokutavela ku Huku, ‘mokunepa vala mu Tatekulu.’—1 Coríntios 7:39; Esdras 9:6, 10-15.
24 Tualako okutanga, nokulilongesa Ombimbiliya, nokuovolola movihonekwa. Ovola ovipuka upondola okukutikinya momalikuambelo ove. Pamwe upondola okupopia onondaka mbo Vihonekwa tyina wiita, nokupandula, nokuhivilika momalikuambelo ove. Tyotyili mopameka oupanga wove na Jeova Huku, inkha ulunda omalikuambelo ove, mokulilongesa Ombimbiliya.
Oñgeni Ove Mokumbulula?
• Omokonda yatyi tuesukisila okuovola ehongolelo lia Jeova atuendelamo?
• Oityi tyipondola okutuhindila okulikuambela okuita ounongo?
• Oñgeni omukanda wono Salumu upondola okulunda omalikuambelo etu?
• Omokonda yatyi tuesukisila okulikuambela nekolelo nonthilo?
[Ehangununo liolutalatu pefo 15]
Omuumbili wa Abraiau welikuambelele okuita ehongolelo lia Huku. Nove otyo ulinga?
[Ehangununo liolutalatu pefo 17]
Efendelo Liombunga lipondola okulunda omalikuambelo ove?