Yeka Otyitumino ‘Tyokankhenda Okanene’ Tyiyunge Elaka Liove
“Waikula omulungu wae nonondunge, iya otyitumino tyokankhenda okanene tyikahi kelaka liae.”—PROVÉRBIOS 31:26.
1, 2. (a) Ovafendi va Jeova vapewa ondundo yokukala notyituwa patyi? (b) Oityi matulilongesa monthele ino?
ONONDAKA mbakolela Ohamba Lemuele kohale apelwe na ina, ankho muakutikinya ovituwa viakolela viomukai wondalaua. Oe wapopililue okuti: “Oe waikula omulungu wae nonondunge, iya otyitumino tyokankhenda okanene tyikahi kelaka liae.” (Provérbios 31:1, 10, 26) Okankhenda okanene, otyituwa otyiwa kelaka liomukai omuna-ndunge no lia vana vahanda okuhambukiswa Jeova Huku. (Tanga Provérbios 19:22.) Ovafendi aveho votyotyili vesukisa okulekesa okankhenda okanene tyina vapopia.
2 Okankhenda okanene oityi? Tuna okukala nokankhenda okanene nalie? Oityi matyituvatela okupaka “otyitumino tyokankhenda okanene” kelaka lietu? Okulinga ngotyo tyikalesa ñgeni onkhalelo yetu yokupopia no vombunga yetu novakuatate Ovakristau?
Okankhenda Okanene Kalundwa Nohole yo Tyotyili
3, 4. (a) Okankhenda okanene oityi? (b) Oñgeni okankhenda okanene kelikalela nokankhenda ovanthu aveho vena?
3 Ngetyi onondaka mbatyo muene mbulekesa, okankhenda okanene kakutikinya okutekula vakuetu nohole nokankhenda. Okankhenda oko esuko tuna na vakuetu, iya tulekesa esuko olio noviwa tulinga no nondaka onongwa. Mokonda tupu muakutikinya ohole, opo tulekese okankhenda okanene, tuesukisa okusuka nonkhalelo ongwa ya vakuetu, nokukala nohole navo. Anthi, melaka kuatuka onondaka okankhenda okanene, mbuhangununa okankhenda kavilapo vali tyipona okusuka vala novanthu. Okankhenda okanene, okankhenda kalundwa nohole omunthu ena na mukuavo, alo afuisapo etyi omunthu oo asukalala natyo.
4 Okankhenda okanene kelikalela nokankhenda ovanthu aveho vena. Okankhenda kovanthu aveho, kapondola okulingilwa alo umwe vana tuhei. Apostolu Paulu na vakuavo 275 ankho enavo mowato wahanyukile melunga, valingililwe okankhenda oko, novanthu vo pokalongo ko Malta ankho vehelii navo. (Atos 27:37–28:2) Anthi, okankhenda okanene, kakala pokati kovanthu venale oupanga omuwa.a Okankhenda oko, ankho oko ova Keneu valingilile ‘ova Isilayeli aveho puetyi ankho vatunda ko Egitu.’—1 Samuel 15:6.
Okusokolola Nawa Nokulikuambela Tyakolela
5. Oityi matyitukuatesako okulonga elaka lietu?
5 Okupopia nokankhenda okanene pamwe katyapepukile. Okupopia konthele yelaka, omulongwa Tiagu wahoneka okuti: “Nawike omunthu upondola okulonga elaka. Okapuka kamwe kepuiya okulonga, kanyona, nokueyula oulio wipaa.” (Tiago 3:8) Oityi tyipondola okutukuatesako okulonga onthele oyo yolutu luetu yepuiya okuyunga? Onondaka Jesus apopilile ononkhalamutwe mbonongeleya kononthiki mbae mbutuavela ounongo. Oe wati: “Omulungu upopia etyi tyeyula momutima.” (Mateus 12:34) Opo otyituwa tyokankhenda okanene tyiyunge elaka lietu, tuesukisa okupaka otyituwa otyo momutima wetu—mokati ketu. Tutalei oñgeni okusokolola nokulikuambela tyituvatela konthele oyo.
6. Omukonda yatyi tuesukisila okusokolola nawa nolupandu kuevi Jeova alinga nokankhenda okanene?
6 Ombimbiliya yati Jeova Huku una “okankhenda okanene.” (Êxodo 34:6) Omuhoneki wo no salmu wati: “Ove Jeova okankhenda kove, keyula moohi aiho.” (Salmo 119:64) Movihonekwa muna omahipululo omanyingi alekesa oñgeni Jeova alingila okankhenda okanene ovafendi vae. Okuovola omuwo wokusokolola nawa nolupandu ovilinga via Jeova matyituavela ehando liokukala notyituwa otyo tya Huku.—Tanga Salmo 77:12.
7, 8. (a) Oñgeni Jeova alingilile okankhenda okanene Lote nombunga yae? (b) Oñgeni David akalele etyi alingilwa onkhenda okanene na Huku?
7 Mongeleka, soka oñgeni Jeova ayovolele otyimphumba tya Abraiau, Lote nombunga yae etyi atuma okuhanyaunako o Sodoma, epundaumbo omu ankho vakala. Etyi omuwo wapuapo onoandyu mbapopila Lote atyinde ombunga yae okutunda liwa-liwa mepundaumbo. Ombimbiliya yati: “Etyi oe ankho nkhele ekahi nokuseta, mokankhenda Jeova ena nae, [onoandyu] mbakuata mokuoko kwae no kuomukai wae, no momaoko ovana vae vevali, avevetuala kondye iya avekevesa kondye yepundaumbo.” Katyituhiki komitima tyina tusokolola nawa kuotyo, nokutulunda okunoñgonoka okuti otyo okankhenda okanene ka Huku?—Gênesis 19:16, 19.
8 Tupu, tala ongeleka yo Hamba David yo Isilayeli kohale, waimbile okuti: “[Jeova] ukahi nokuevela oviponyo viove aviho, [oe] ukahi nokuvelula omauvela ove aeho.” Tyotyili, David wapandulile unene etyi Jeova aevela onkhali yae na Bate-seba! Oe wapandele Jeova, okuti: “Ngetyi eulu liaya vali peulu tyipona oohi, okankhenda una na vana vena onthilo nove, okanene unene.” (Salmo 103:3, 11) Tyina tusokolola nawa omahipululo oo nomakuavo vali Ovihonekwa, tukala nolupandu olunene momitima mokonda yokankhenda okanene ka Jeova, nokutulunda okumuhilivika nokumupandula. Putyina olupandu luetu luliyawisa momutima, tukala vali nehando liokuhetekela Huku yotyili.—Efésios 5:1.
9. Ehunga patyi enene ovafendi va Jeova vena liokulekesa okankhenda okanene momuenyo wavo?
9 Onongeleka Mbovihonekwa mbulekesa okuti Jeova una okankhenda okanene ine oluembia luotyotyili, na vana vena oupanga omuwa nae. Iya vana vayekapo oupanga wavo na Huku yomuenyo? Okuti Jeova una onyengo navo ine utupu okankhenda navo? Au. Lucas 6:35 yati: “[Huku] una okankhenda na vana vahapandula no nondingavivi.” “Oe utundisa ekumbi liae pala onondingavivi no nondalawa, nokulokesa ombila pala ovaviuki na vana vehevaviuki.” (Mateus 5:45) Etyi nkhele tuhenelilongese otyili nokuendelamo, ankho Huku utulingila okankhenda, kana alingila ovanthu aveho. Mahi mokonda pahe tuvafendi vae, una oluembia luotyotyili nonthue ine okankhenda okanene. (Tanga Isaías 54:10.) Otyo tutyipandula unene ngatyi! Moluotyo tuna ehunga enene liokukala notyituwa otyo monkhalelo yetu yokupopia no movipuka ovikuavo tulinga kese nthiki!
10. Omokonda yatyi elikuambelo liakolela inkha tuhanda okukala nokankhenda okanene?
10 Otyipuka tyimwe matyituvatela unene okukala nokankhenda okanene, elikuambelo. Elikuambelo liakolela mokonda okankhenda okanene kakutikinya oluembia nokankhenda, iya ovituwa ovio vilinga onthele yotyinyango tyospilitu sandu ya Jeova. (Gálatas 5:22) Onthue tupondola okukala nokankhenda okanene momutima wetu inkha tuhongolelwa nospilitu oyo. Onkhalelo yaviuka opo tupewe ospilitu sandu ya Jeova, okuiita melikuambelo. (Lucas 11:13) Otyiwa okuita apeho ospilitu ya Huku nokuyeka ituhongolele. Tyotyili, okusokolola nokulikwambela viakolela inkha tuhanda otyitumino tyokankhenda okanene tyikale kelaka lietu.
Okankhenda Okanene Kena Okukala Kelaka lio Vokuelinepa
11. (a) Oñgeni tutyii okuti Jeova ukevelela ovalume valingile okankhenda okanene kovakai vavo? (b) Oñgeni otyitumino tyokankhenda okanene tyivatela omulume okuyunga elaka liae?
11 Apostolu Paulu walondola ovalume okuti: “Tualeiko okukala nohole novakai venyi, ngetyi Kristu ehole ewaneno, iya elipakula mokonda yalio.” (Efésios 5:25) Apostolu Paulu tupu wevehinangelesa etyi Jeova apopilile Andau na Eva. Wahoneka okuti: “Omulume masipo he na ina, eliwaneka nomukai wae, iya ovo vevali avakala olutu lwike vala.” (Efésios 5:31) Tyimoneka nawa okuti Jeova ukevela ovalume vatekule ovakai vavo noukuatyili, okuvelingila apeho okankhenda okanene. Omulume wokuna elaka lihongolelwa nohole yotyotyili, kapopi oviponyo viomukai wae povanthu ine okumupenya. Oe una ehambu liokumuhilivika. (Provérbios 31:28) Inkha una etyi alinga tyahaviukile, okankhenda okanene kalunda omulume okuyunga elaka liae ahapenye omukai wae.
12. Oñgeni onkhalelo omukai apopia ilekesa okuti otyitumino tyokankhenda okanene tyikahi kelaka liae?
12 Otyitumino tyokankhenda okanene tupu tyina okuhongolela elaka liomukai. Oe kapondola okupopia ngetyi tyipopia ovanthu vouye. Mokonda una ‘ehumbilo enene nomulume wae,’ upopia nawa konthele yae tyina ekahi povanthu, nokuyawisa kehumbilo vakuavo vena nomulume wae. (Efésios 5:33) Opo ahatepulule ehumbilo ovana vena na he, oe ulityilika okuanya ine okupatana etyi omulume wae apopia pokati kovana. Inkha etyi apopia katyaviukile, oe upopia nae tyina vekahi aveke. Ombimbiliya yati: “Omukai omuna-ndunge utunga eumbo liae.” (Provérbios 14:1) Eumbo liae omphangu yombembwa nehambu pala ombunga aiho.
13. Opi haunene okankhenda okanene kesukisa okulekeswa? Oñgeni matutyilingi?
13 Na tyina vekahi aveke meumbo, ovalinepi vesukisa okutualako okupopia onondaka mbulekesa okuti kese umwe una ehumbilo namukuavo. Paulu wahoneka okuti: “Yekeipo ovio aviho, okunumana, nonyengo, novivi, nokupopia omapita, netompho liokutukana, vikale kokule nomilungu vienyi.” Ayawisako okuti: “Livalekei okankhenda, nonkhenda, nehiliyo, nomutima weliola, noumphua-lundo. . . . Livalekei vali ohole, mokonda oyo omuoyo wewaneko.” (Colossenses 3:8, 12-14) Tyina ovana vatyiliya okuiva ovohe vapopia nokankhenda okanene meumbo, mavekulu nawa, avahetekela onkhalelo yokupopia yovohe.
14. Oñgeni onohongoi mbombunga vapondola okuundapesa elaka liavo pala okuungumanesa vana vatekula?
14 Omuhoneki wono Salmu wahoneka konthele ya Jeova okuti: “Mbambavo, okankhenda kove okanene kamphameke.” (Salmo 119:76) Onkhalelo imwe yavilapo Jeova apameka ovanthu vae, okuveavela omalondolo nehongolelo. (Salmo 119:105) Oñgeni onohongoi mbombunga vapondola okulilongesila ku Tate yetu keulu, nokuundapesa elaka liavo pala okuungumanesa vana vatekula? Vapondola okutyilinga mokuava ehongolelo vesukisa nokuvepameka. Elilongeso Liombimbiliya Mombunga liava omphitilo ongwa pala okunoñgonoka otyili tyakolela tyo Mbimbiliya!—Provérbios 24:4.
Kala Nohole Yotyotyili Novakuatate
15. Oñgeni Ovakristau ovakulu vomawaneno novakuavo vokualongoka nawa vaundapesa elaka liavo pala okuamena vakuavo mewaneno?
15 Ohamba David welikuambela okuti: “Ndyiyungwe apeho noluembia luove olunene, notyili tyove.” (Salmo 40:11) Oñgeni Ovakristau ovakulu vomawaneno novakuavo vokualongoka nawa mewaneno, vapondola okuhetekela Jeova konthele yotyo? Okuundapesa elaka lietu pala okupopia konthele Yovihonekwa, tyilekesa okuti tuna okankhenda okanene.—Provérbios 17:17.
16, 17. Omononkhalelo patyi mbumwe matulekesa okuti tuna otyitumino tyokankhenda okanene kelaka lietu?
16 Oityi tuesukisa okulinga inkha tutala okuti Omukristau umwe ulinga etyi tyehelikuatele novitumino Viombimbiliya? Okuti okankhenda okanene kaketulundu okuundapesa elaka lietu pala okumuviyula? (Salmo 141:5) Inkha tuamona omukuatate umwe walinga onkhali onene, ohole yotyotyili ituavela ondundo yokumupopila opo “aihane ovakulu vewaneno, opo vemuitileko melikuambelo, no kumuwaeka omulela menyina lia Jeova.” (Tiago 5:14) Inkha una walinga onkhali ketyipopile kovakulu vewaneno, iya nonthue atuhetyipopi, otyo tyilekesa okuti tutupu ohole nokankhenda. Vamwe puonthue hamwe vasoya, nokuna ounye, nokulitehelela ngoti kavasilivila, ine valemenwa mokonda ya tyimwe tyahaendele nawa. Onkhalelo ongwa yokulekesa okuti otyitumino tyokankhenda okanene tyikahi kelaka lietu ‘okupopia onondaka mbuungumanesa na vana vasoya.’—1 Tessalonicenses 5:14.
17 Oityi tuesukisa okulinga tyina tuiva onondyale mba Huku vapopia ovipuka ovivi konthele yovakuatate? Katupondola okusoka okuti ekolelo liovakuatate vetu kalikahi nawa. Mahi tuesukisa okuanya ine okupula omunthu oo inkha etyi ekahi nokupopia utyii umwe nawa. Inkha onondyale mbovanthu va Huku vaovola okunoñgonoka tyimwe konthele yovakuatate vetu Ovakristau pala okuvelinga omapita, ohole yotyotyili novakuatate vetu maitutyilika okupopila onondyale ombo.—Provérbios 18:24.
Omunthu “Wokankhenda Okanene Makamona Omuenyo”
18, 19. Omokonda yatyi otyitumino tyokankhenda okanene tyesukisa okukala kelaka lietu tyina tupopia novakuatate vetu?
18 Tuesukisa okulekesa ohole yotyotyili muaviho tulinga na vana tufenda navo Jeova. Alo umwe pomuwo wovitateka, otyitumino tyokankhenda okanene tyahatunde kelaka lietu. Etyi okankhenda okanene kova Isilayeli kakala “ngeyombo likukuta liwa-liwa,” tyanumanesile Jeova. (Oséias 6:4, 6) Anthi, Jeova uhambukwa tyina tukala apeho nokankhenda okanene. Tutalei oñgeni ayamba vana vena otyituwa otyo.
19 Provérbios 21:21 yati: “Una wovola nononkhono ouviuki noluembia lwo tyotyili, makamona omuenyo, nouviuki, nomunkhima.” Ondyambi imwe omunthu oo makamona omuenyo, hamuenyo vala wo kamuvo kehehi, mahi omuenyo wahapu. Jeova umuvatela opo “akakatele momuenyo wo tyotyili.” (1 Timóteo 6:12, 19) Moluotyo, tutokolei ‘okukala nokankhenda okanene kese umwe na mukuavo.’—Zacarias 7:9.
[Onondaka Poutoi]
a Opo unoñgonoke vali oñgeni okankhenda okanene kelikalela noukuatyili, nohole, nokankhenda, tala mo Momutala Womulavi 15 ya Kapepo yo 2002 pomafo 12-13, 18-19, moputu.
Okuti Ove Upondola Okuhangununa?
• Okankhenda okanene oityi?
• Oityi matyituvatela okukala notyitumino tyokankhenda okanene kelaka lietu?
• Oñgeni vokuelinepa mavalekesa ohole yotyotyili monondaka mbavo?
• Oityi matyilekesa okuti otyitumino tyokankhenda okanene tyikahi kelaka lietu tyina tupopia novakuatate vetu?
[Olutalatu pefo 25]
David wapandele okankhenda okanene ka Jeova
[Olutalatu pefo 26]
Ove ulinga apeho Elilongeso Liombimbiliya Mombunga?