¿Te dä za gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä rey bi mända ha Israel?

1, 2. ¿Te pede rä Mäkä Tꞌofo de rꞌa de nuꞌu̱ yä rey bi mända ha Israel?

RÄ Mäkä Tꞌofo no̱ni thogi de 40 nuꞌu̱ yä rey bi mända ha rä dähni Israel.a Rä Mäkä Tꞌofo pede asta rꞌa de nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe bi me̱fi rꞌa de geꞌu̱. Rꞌa de gehyu̱ myä hogä rey, pe ꞌnehe bi me̱fi rꞌa yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ante yä da rä Zi Dada Jeoba. Por ejemplo rä rey David, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä de gehni: «Mä ꞌme̱go David [ . . . ] bi me̱pkägi ko ngatꞌho rä koraso ꞌne bi me̱fi ho̱nse̱ näꞌä xä ñho ante mä thandi» (1 Rey. 14:8). ¿Signifika ge nzäntho bi me̱fi ho̱nse̱ näꞌä xä ñho? Hinä. Nꞌa rä pa David bi yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta pekado; bi mꞌe̱ngui nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä ya xki nthäti ꞌne bi hyoni rä forma hanja dä hyopäbi rä däme (2 Sam. 11:​4, 14, 15).

² ꞌNehe bi mꞌu̱i rꞌa yä rey nuꞌu̱ xa myä tsꞌomꞌu̱i, pe ꞌnehe bi me̱fi rꞌa yä hogä tꞌo̱tꞌe. Por ejemplo, rä Mäkä Tꞌofo pede ge rä Zi Dada Jeoba bi hyandi Rehoboam ngu nꞌa rä rey näꞌä himbi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu, ngeꞌä «bi me̱fi yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo» (2 Crón. 12:14). Pe nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi Rehoboam ge hinxä bo̱tsꞌe pa xä ntuhni ko nuꞌu̱ yä tꞌu̱kä hnini mi fädi ngu 10 yä tribu de Israel, ꞌne bi ꞌñembäbi ge xä hye̱gi ge nuyu̱ yä tꞌu̱kä hnini xä hñuxäse̱ nꞌa rä rey, näꞌä bi yꞌo̱de nunä konseho. ꞌNehe, bi japäbi bi ze̱di ndunthi de nuꞌu̱ yä hnini habu̱ mi mända pa njabu̱ bi supäbi rä hnini rä Zi Dada Jeoba de nuꞌu̱ yä nkontra (1 Rey. 12:​21-24; 2 Crón. 11:​5-12).

3. ¿Zäi ge te mä ntꞌani di o̱tꞌehu̱, ꞌne te ma gä handihu̱ ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱?

³ Mu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä rey bi mändabi rä hnini rä Zi Dada Jeoba bi me̱fi tanto yä hogä tꞌo̱tꞌe ngu yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, ¿por hanja rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä ge rꞌa de nuyu̱ yä rey xki ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu pe märꞌaa hinä? ¿Te bi yo̱tꞌe ngue̱nda rä Zi Dada Jeoba? Gä thädihu̱ nuya yä ntꞌani ma dä maxkägihu̱ gä ntiendehu̱ xä ñho te di debe gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä numäñhogihu̱. Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, ma gä handihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba bi hyandi te mi pe̱fi nuꞌu̱ yä rey bi mända ha rä hnini Israel, ꞌne bi yꞌo̱tꞌe ngue̱nda nuya hñuu yä tꞌo̱tꞌe: 1) Mu̱ näꞌä reyꞌä mi mädi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho rä koraso o hinä. 2) Mu̱ ora mi o̱tꞌe nꞌa rä pekado näꞌä reyꞌä xä mäjuäni mi arrepenti o hinä. ꞌNe 3) mu̱ näꞌä reyꞌä bi sigi bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ja ngu di hoꞌä o hinä.

BI MÄDI JEOBA KO NGATꞌHO YÄ KORASO

4. ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä ge rꞌa de nuyu̱ yä rey xki yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu pe rꞌaa hinä?

⁴ Rä Mäkä Tꞌofo mää ge bi mꞌu̱i rꞌa yä rey nuꞌu̱ bi mädi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho yä koraso.b Por ejemplo, rä Mäkä Tꞌofo pede ge rä rey Jehosafat bi hyoni rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho rä koraso (2 Crón. 22:9). ꞌNehe, rä Mäkä Tꞌofo enä njaua de rä rey Josías: «Änte de geꞌä, himbi mꞌu̱i mä nꞌa rä rey nguꞌä, ngeꞌä näꞌä bi hyoni Jeoba ko ngatꞌho rä koraso» (2 Rey. 23:25). ¿Pe gi pädi? Bi mꞌu̱pu̱ rꞌa yä rey himbi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. Por ejemplo, Salomón bi mu̱di bi me̱fi näꞌä xä ñho, pe nuꞌmu̱ ya bi nxita «ya himbi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho rä koraso» (1 Rey. 11:4). Rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe mää ge rä rey Abiyam «himbi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho rä koraso» (1 Rey. 15:3).

5. ¿Te signifika gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱?

⁵ ¿Te di signifika gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱? Signifika gä pe̱päbihu̱ ngeꞌä di mädihu̱ hingä ngeꞌä toꞌo di obligagihu̱, nixi ngeꞌä di pädihu̱ ge geꞌä rä ꞌñuu xä ñho. ꞌNehe signifika gä tedehu̱ näꞌä rä mhäte durante gatꞌho mä bidahu̱.

6. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa gä mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱? (Proverbios 4:23; Mateo 5:​29, 30).

⁶ ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa gä mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱ ja ngu nuꞌu̱ yä rey bi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu? Mähyoni gä rechazahu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe dä za dä kadi mä korasohu̱ pa gä ꞌuegehu̱ de rä ꞌñuu o nuꞌu̱ dä za dä japäbi dä käni näꞌä mä mhätehu̱ di sentihu̱ po Geꞌä. Por ejemplo, nuꞌu̱ yä dibersio di o̱dehu̱ o di handihu̱, nuꞌu̱ yä tsꞌo amigo, o näꞌä rä nkꞌatꞌi de gä pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi yä bojä o yä lujo. Mu̱ di dahu̱ ngue̱nda ge jabu̱ rꞌa yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ ne dä tsꞌoni näꞌä rä hogä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba mähyoni nguntꞌä gä jahu̱ yä mpadi (hñeti Proverbios 4:23; Mateo 5:​29, 30, TNM).

7. ¿Por hanja xa mähyoni gä su mä korasohu̱?

⁷ Xa mähyoni gä su mä korasohu̱ pa njabu̱ hindä mꞌu̱i dibidido. Ngeꞌä mu̱ hingä suhu̱ dä za gä ñhatꞌäse̱hu̱ ꞌne gä mbenihu̱ ge mentä di predikahu̱ o di ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi, hinte mä tꞌo̱tꞌe ma dä tsꞌoni näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. Pa gä ntiendehu̱ mänꞌa xä ñho, imäjinä ge xi xä tse̱ ꞌne gi yꞌo ha nꞌa rä ꞌñuu. Ora xki tso̱ni ha ri nguu zäi ge nguntꞌä ma gi mpaꞌti ha rä tsibi. ¿Pe te ma dä thogi mu̱ hingi kotꞌi yä bentanä ꞌne rä goxthi? Zäi ge mäske zo̱ rä tsibi, ma dä yu̱tꞌi ndunthi rä tse̱ ꞌne rä ndähi. Njabu̱ ꞌnehe ko näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. Hingä kombasta gä predikahu̱ ꞌne gä ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi, sino ke xa mähyoni gä rechazahu̱ ꞌnehe gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe dä za dä japäbi mä korasohu̱ dä mꞌu̱i dibidido. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, ꞌñenä go di kotꞌihu̱ yä bentanä ꞌne yä goxthi de mä korasohu̱ pa hingä hopäbihu̱ dä yu̱tꞌi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe dä za dä tsꞌoni näꞌä rä hogä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba (Efes. 2:2).

BI ARREPENTI DE YÄ PEKADO

8, 9. ¿Hanja bi dädi rä rey David ꞌne Ezequías nuꞌmu̱ toꞌo bi korreji po nuꞌu̱ yä pekado xki yꞌo̱tꞌe? (Hyandi rä kꞌoi ).

⁸ Ja ngu ya dä handihu̱, nꞌa rä pa rä rey David bi yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta pekado. Pe nuꞌmu̱ rä profeta Natán bi ma bä ñä kongeꞌä, David himbi nkue̱tho ꞌne xa bi arrepenti po näꞌä rä pekado xki yꞌo̱tꞌe (2 Sam. 12:13). Ha rä Salmo 51 dä za gä handihu̱ nuꞌu̱ yä noya bi yꞌofo rä rey David habu̱ udi ge xa mäjuäni mi ꞌmu̱i arrepentido. Hää, David bi ꞌñudi ge xa mäjuäni mi arrepenti, hingä mi hatetho pa hindä tsꞌu̱i o kontal dä gohi xä ñho ko rä profeta Natán (Sal. 51:​3, 4, 17, ꞌne nuꞌu̱ yä noya hutsꞌi änte dä mu̱di rä Salmo 51).

⁹ Rä rey Ezequías ꞌnehe bi peka kontra rä Zi Dada Jeoba. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Rä koraso bi ꞌñexmänsu ꞌne bi ñꞌorgulloso. Hänge Äjuä xa bi nkue̱ kongeꞌä ꞌne ko Judá ꞌne Jerusalén» (2 Crón. 32:25). ¿Por hanja rä rey Ezequías bi ꞌñexmänsu ꞌne bi ñꞌorgulloso? Tal vez ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba xki japäbi dä nriko, ngeꞌä xki matsꞌi dä däpäbi yä me Asiria, o ngeꞌä nuꞌmu̱ ma xä du rä Zi Dada Jeoba bi yꞌo̱the de rä ñheni. Tal vez näꞌä rä ntꞌexmänsu geꞌä bi japäbi bi mfacha ꞌne bi ꞌñuti yä me Babilonia gatꞌho näꞌä mi pe̱ꞌtsi. Hänge rä profeta Isaías bi ma bä xipäbi ge ma xä ꞌñehe yä xuñha po näꞌä xki me̱fi (2 Rey. 20:​12-18). Pe ja ngu David, rä rey Ezequías himbi nkue̱tho po näꞌä bi sipäbi ꞌne xa bi arrepenti po näꞌä xki yꞌo̱tꞌe (2 Crón. 32:26). Ora pede rä Mäkä Tꞌofo gatꞌho näꞌä bi me̱fi rä rey Ezequías ꞌnehe enä: «Näꞌä bi me̱fi näꞌä xä ñho ante yä da rä Zi Dada Jeoba, ja ngu xki me̱fi David —näꞌä rä bo̱xita—» (2 Rey. 18:3). Hää, mäske rä rey Ezequías bi komete yä error, rä Zi Dada Jeoba bi numäñho ꞌne pa geꞌä, hää xki ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu.

10. ¿Hanja bi dädi rä rey Amasías nuꞌmu̱ nꞌa rä profeta rä Zi Dada Jeoba bi ma bä umbäbi rä tsꞌofo?

¹⁰ Pe rä Mäkä Tꞌofo enä njaua de Amasías, nꞌa de nuꞌu̱ yä rey bi mända ha Judá: «Näꞌä bi me̱fi näꞌä xä ñho ante yä da rä Zi Dada Jeoba, pe himbi me̱päbi ko ngatꞌho rä koraso» (2 Crón. 25:2). ¿Te mä error bi yꞌo̱tꞌe Amasías? Nꞌa rä pa, rä Zi Dada Jeoba bi matsꞌi Amasías pa bi däpäbi nuꞌu̱ yä me Edom. Pe Amasías himbi balora näꞌä rä mfatsꞌi xki hñäni de rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi mu̱di bi xo̱kämbeni yä hyate zidada.c Ora rä Zi Dada Jeoba bi me̱hni nꞌa rä profeta pa dä xipäbi ge hingä geꞌä xki me̱fi, Amasías bi nterco ꞌne xa bi nkue̱tho (2 Crón. 25:​14-16).

11. Ja ngu udi ha 2 Corintios 7:​9, 11, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä punꞌgägihu̱? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹¹ ¿Te dä za gä pädihu̱? Ge xa mähyoni gä arrepentihu̱ de nuꞌu̱ mä pekado di o̱tꞌehu̱ ꞌne gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di pa ya nunka gä o̱tꞌehu̱ mänꞌaki. ¿Pe hanja di debe gä thädihu̱ mu̱ yä anciano dä korrejigihu̱ ꞌne dä rꞌakägihu̱ yä konseho mäske di sentihu̱ ge näꞌä rä error dä o̱tꞌehu̱ hingä xa rä däta? Hindi debe gä mbenihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba o yä anciano ya hindi numäñhogihu̱, mähyoni gä benihu̱ ge asta nuꞌu̱ yä rey bi mända ha Israel mäske rꞌa de gehyu̱ myä hojäꞌi ꞌne mi pe̱fi näꞌä xä ñho, bi ja mꞌe̱di toꞌo dä umbäbi yä konseho ꞌne dä korreji (Heb. 12:6). ¿Hänge te di debe gä pe̱fihu̱ mu̱ toꞌo dä rꞌakägihu̱ nꞌa rä konseho ꞌne dä korrejigihu̱? 1) Hindi debe gä nkue̱thohu̱ ꞌne gä o̱dehu̱ nuꞌu̱ yä konseho. 2) Mähyoni gä korrejihu̱ näꞌä hindi pe̱fihu̱ xä ñho. 3) Di debe gä sigi gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱. Hää, mu̱ gä arrepentihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ de nuꞌu̱ mä pekado xtä o̱tꞌehu̱, rä Zi Dada Jeoba ma dä mꞌu̱i dispuesto dä punꞌgägihu̱ (hñeti 2 Corintios 7:​9, 11, TNM).

BI SIGI BI ME̱PÄBI JEOBA JA NGU DI HOꞌÄ

12. ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä ge rꞌa yä rey myä hojäꞌi ꞌne mi yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu mäske rꞌabu̱ nuyu̱ bi yꞌo̱tꞌe yä däta pekado?

¹² Rä Zi Dada Jeoba bi hyandi ngu yä hojäꞌi ꞌne mi yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu, nuꞌu̱ yä rey bi sigi bi me̱päbi ko ngatꞌho yä koraso. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, nuꞌu̱ yä reyꞌu̱ ꞌnehe bi animäbi märꞌaa pa dä me̱fi njabu̱ ꞌnehe. Mäjuäni ge rꞌabu̱ bi komete yä error ꞌne yä pekado ja ngu ya dä handihu̱. Pe nunka bi hye̱gi de bi xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba ꞌne xa bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä hñäki nuꞌu̱ yä hyate zidada de rä hnini.d

13. ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba bi hyandi Acab ngu nꞌa rä tsꞌomꞌu̱i gä rey näꞌä himbi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu?

¹³ ¿Pe te mää rä Mäkä Tꞌofo de nuꞌu̱ yä rey bi ꞌñenä rä Zi Dada Jeoba ge myä tsꞌomꞌu̱i ꞌne ge himbi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu? Nde, nuyu̱ yä tsꞌomꞌu̱i gä rey rꞌabu̱ bi me̱fi rꞌa yä hogä tꞌo̱tꞌe. Por ejemplo, mi yꞌo̱de Acab ge näꞌä rä ꞌme̱hñä xki mända dä tho Nabot, xa bi u̱ rä mfeni ngeꞌä mi pädi ge po rä tsꞌoki bi tho (1 Rey. 21:​27-29). ꞌNehe, rä rey Acab bi hyoki xä ñho yä hnini ꞌne bi matsꞌi rä hnini Israel pa bi dähä yä tuhni (1 Rey. 20:​21, 29; 22:39). Pe rä rey Acab bi me̱fi nꞌa rä däta pekado ꞌne nunka bi arrepenti: bi matsꞌi näꞌä rä ꞌme̱hñä ꞌne mähye̱gi bi xo̱kämbeni yä hyate zidada ꞌne bi animäbi märꞌa dä me̱fi njabu̱ ꞌnehe (1 Rey. 21:​25, 26).

14. a) ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba bi hyandi Rehoboam ngu nꞌa rä tsꞌomꞌu̱i gä rey? b) ¿Te bi me̱fi kasi gatꞌho nuꞌu̱ yä rey bi mända ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba?

¹⁴ Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe bi hyandi Rehoboam ngu nꞌa rä tsꞌomꞌu̱i rey näꞌä himbi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu. Ja ngu ya dä handihu̱ ha rä parrafo 2, rä rey Rehoboam bi me̱fi ndunthi yä tꞌo̱tꞌe xä ñho. Pe ora ya bi me̱ꞌtsi xi ndunthi rä tsꞌe̱di, ya himbi yꞌo̱te rä Ley rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi mu̱di bi xo̱kämbeni yä hyate zidada (2 Crón. 12:1). Dende geꞌmu̱, Rehoboam rꞌabu̱ mi xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba pe rꞌabu̱ mi xo̱kämbeni yä hyate zidada (1 Rey. 14:​21-24). Rehoboam ꞌne Acab hingä ho̱nse̱yu̱ yä rey bi zopu̱ rä Zi Dada Jeoba. Kasi gatꞌho nuꞌu̱ yä rey bi mꞌu̱i ha rä hnini Israel, rꞌabu̱ bi apoya näꞌä rä so̱kämbeni mi tꞌumbäbi yä hyate zidada. Nuꞌmu̱, ¿dä za gä handihu̱ te mi o̱tꞌe ngue̱nda rä Zi Dada Jeoba pa dä nuu nꞌa rä rey ngu rä hojäꞌi o ngu rä tsꞌomꞌu̱i? Hää, rä Zi Dada Jeoba mi handi mu̱ näꞌä reyꞌä mi xo̱kämbeni Ho̱nse̱ꞌä o hinä.

15. ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba to̱ꞌmi dä so̱kämbeni ho̱nse̱ꞌä?

¹⁵ ¿Por hanja rä Zi Dada Jeoba mi to̱ꞌmi ge nuꞌu̱ yä rey mi hutsꞌi ha rä hnini, xä xo̱kämbeni ho̱nse̱ꞌä hingä nuꞌu̱ yä hyate zidada? Ngeꞌä nꞌa rä rey go geꞌä mrä responsable de dä gu̱hni rä hnini ꞌne dä ꞌñuti rä ꞌñuu pa dä xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba ja ngu mi mändaꞌä. ꞌNehe ngeꞌä ora yä israelita mi fu̱di mi xo̱kämbeni yä hyate zidada, ha rä hnini mi ja ndunthi rä sufrimiento, yä injustisia ꞌne märꞌa yä däta pekado (Os. 4:​1, 2). Koꞌmu̱ rä dähni Israel mi pertenesebi rä Zi Dada Jeoba, gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi xki mꞌu̱i ha nunä dähni ꞌne nuꞌu̱ yä rey bi mända mi pertenesebi rä Zi Dada Jeoba. Hänge ora nꞌa rä rey mi desidi dä xo̱kämbeni yä hyate zidada, nuyu̱ ꞌñenä mi komete rä adulterio kontra rä Zi Dada Jeoba (Jer. 3:​8, 9). Mäpaya mu̱ nꞌa rä jäꞌi dä hyatꞌi rä ꞌme̱hñä o rä däme ꞌne dä mꞌe̱ngui mä nꞌa rä jäꞌi, o̱tꞌe nꞌa rä däta pekado kontra näꞌä rä jäꞌi toꞌo xä nthätui. Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ nꞌa rä jäꞌi xä desidi xä umbäbi rä bida rä Zi Dada Jeoba pa dä me̱päbi pe ꞌnepu̱ di ꞌuengi de rä ꞌñuu ꞌne di xo̱kämbeni yä hyate zidada, näꞌä jäꞌiꞌä o̱tꞌe nꞌa rä däta pekado kontra rä Zi Dada Jeoba (Deut. 4:​23, 24).e

16. ¿Te di debe gä pe̱fihu̱ mu̱ di nehu̱ ge rä Zi Dada Jeoba dä nugägihu̱ ngu yä hojäꞌi ꞌne hingä ngu yä tsꞌomꞌu̱i?

¹⁶ ¿Te dä za gä pädihu̱? Ge hindi debe gä apoyahu̱ nuꞌu̱ yä hyate zidada, nixi ko näꞌä di mäñhu̱ nixi ko näꞌä di pe̱fihu̱. Pe hingä kombastaꞌä, ꞌnehe xa mähyoni gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä xo̱kämbenihu̱ rä Zi Dada Jeoba ja ngu adiꞌä. Rä profeta Malaquías bi ꞌñenä: «Nuꞌähu̱ ma gi hyanthu̱ mänꞌaki toꞌo rä hojäꞌi ꞌne toꞌo rä tsꞌomꞌu̱i, toꞌo pe̱päbi Äjuä ꞌne toꞌo hinä» (Mal. 3:18). Hänge mu̱ di nehu̱ ge rä Zi Dada Jeoba dä nugägihu̱ ngu yä hojäꞌi, mähyoni hinto gä hopäbihu̱ —nisiquiera nuꞌu̱ mä errorhu̱— dä hñägägihu̱ o dä desanimägihu̱ de gä sigi gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Mähyoni gä benihu̱ ge xi nꞌa rä däta pekado toꞌo tsopu̱ rä Zi Dada Jeoba.

17. ¿Por hanja xa mähyoni ge nꞌa rä soltero o nꞌa rä soltera xa dä hyandi xä ñho kontoꞌo ma dä nthätui?

¹⁷ ¿Grä soltero o grä soltera ꞌne gi ne gi nthäti? Näꞌä bi yꞌofo rä profeta Malaquías dä za dä maxꞌäꞌi ndunthi. Tal vez gi konose nꞌa rä jäꞌi näꞌä gi handi ge xa rä hojäꞌi, pe mu̱ hingi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba, ¿gi kamfri ge Jeoba handi näꞌä jäꞌi ngu rä hojäꞌi? (2 Cor. 6:14). Mu̱ näꞌä jäꞌi hingi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne mäske njabu̱ gi desidi gi nthätui, ¿hanja ma dä maxꞌäꞌi gi tede näꞌä rä amista gi pe̱ꞌtsi ko Jeoba? Beni näꞌä bi me̱fi rä rey Salomón. Tal vez ꞌñenä myä hojäꞌi nuꞌu̱ yä ꞌme̱hñä bi huahni pa bi nthätui, pe himi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Hänge nuꞌu̱ yä ꞌme̱hñä, rꞌamätsꞌu̱ bi kadi Salomón pa bi uadi bi xo̱kämbeni yä hyate zidada ꞌne go bi zopu̱ rä Zi Dada Jeoba (1 Rey. 11:​1, 4).

18. ¿Te xa mähyoni dä ꞌñuti yä dada yä zi bätsi?

¹⁸ Dadahu̱, dä za gi ꞌñutihu̱ ri bätsihu̱ te bi me̱fi nuꞌu̱ yä rey bi mända ha Israel pa njabu̱ dä ne dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho yä koraso. Mähyoni gi fatsꞌihu̱ ri bätsihu̱ pa dä hyandi ge rä Zi Dada Jeoba bi nuu ngu yä hojäꞌi rꞌa yä rey. Ngeꞌä mäske myä imperfecto, nuꞌu̱ bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po bi xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba ja ngu adiꞌä ꞌne bi animäbi märꞌaa dä me̱fi njabu̱. Pe rä Zi Dada Jeoba bi hyandi ngu yä tsꞌomꞌu̱i gä rey nuꞌu̱ bi ꞌuengi de rä ꞌñuu ꞌne bi animäbi märꞌaa dä xo̱kämbeni ꞌnehe yä hyate zidada. Ko näꞌä gi mäñhu̱ ꞌne ko näꞌä gi pe̱fihu̱, ꞌñutihu̱ nuꞌu̱ ri zi bätsihu̱ ge mänꞌa di mporta ha ri bidahu̱ gi pe̱päbihu̱ rä bolunta rä Zi Dada Jeoba. Hää, ma gi ꞌñutihu̱ nꞌa rä hogä ejemplo mu̱ ko ngatꞌho ri ganähu̱ gi nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo, gi ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi ꞌne gi predikahu̱ (Mat. 6:33). Mu̱ hingi pe̱fihu̱ njabu̱, nuꞌu̱ ri bätsihu̱ ma dä senti ge pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä nuꞌähu̱ gi obligabihu̱. Hää, mu̱ hindä hyandi nꞌa rä hogä ejemplo, ko rä tiempo nuꞌu̱ ri bätsihu̱ go mänꞌa ma dä mportabi dä me̱fi märꞌa yä tꞌo̱tꞌe ꞌne mꞌe̱fa asta ma dä zopu̱ rä Zi Dada Jeoba.

19. Ora nꞌa rä jäꞌi tsopu̱ rä Zi Dada Jeoba, ¿signifika ge ya nunka ma dä mengi? (Hyandi rä recuadro «Nuꞌi dä za gi pengi ko rä Zi Dada Jeoba»).

¹⁹ Pe xiꞌmu̱ nꞌa rä jäꞌi bi zopu̱ rä Zi Dada Jeoba, ¿signifika ge ya nunka ma dä mengi kongeꞌä? Hinä. Näꞌä jäꞌiꞌä dä za dä arrepenti de nuꞌu̱ yä pekado xä yꞌo̱tꞌe ꞌne dä za dä mengi mänꞌaki ko rä Zi Dada Jeoba. Pa geꞌä, ma dä ja mꞌe̱di hindä ñꞌorgulloso ꞌne dä asepta näꞌä rä mfatsꞌi ma dä umbäbi yä anciano de rä mhuntsꞌi (Sant. 5:14). Pe hindi mporta te mä sacrificio dä ja näꞌä jäꞌiꞌä, di bale rä penä kontal dä me̱ꞌtsi mänꞌaki näꞌä rä hogä amista mi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba.

20. Mu̱ gä de̱mbäbihu̱ yä ejemplo nuꞌu̱ yä hogä rey bi mända ha Israel, ¿hanja ma dä nugägihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

²⁰ Nuꞌmu̱, ¿te dä za gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä rey bi mända ha Israel? 1) Dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo nuꞌu̱ yä hogä rey ꞌne gä mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱. 2) Mu̱ dä kometehu̱ nꞌa rä pekado, mähyoni gä arrepentihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱, gä paatä mä mꞌu̱ihu̱ ꞌne gä pädihu̱ de geꞌä pa njabu̱ hingä kometehu̱ mänꞌaki näꞌä rä errorꞌä. ꞌNe 3) xa mähyoni gä benihu̱ ge ho̱nse̱ rä Zi Dada Jeoba di debe gä xo̱kämbenihu̱ ꞌne gä pe̱päbihu̱. Mu̱ nuꞌi gi sigi gi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho ri koraso ꞌne gi yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu, Näꞌä ma dä hyantꞌäꞌi ꞌnehe ge grä hojäꞌi.