Jeoba ne ge gatꞌho yä jäꞌi dä arrepenti

1. ¿Te pe̱fi nꞌa rä jäꞌi näꞌä ꞌmu̱i arrepentido?

ORA di pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä hingi ho rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä arrepentihu̱. Rä Mäkä Tꞌofo udi ge nꞌa rä jäꞌi näꞌä di arrepenti, fu̱di u̱tsa näꞌä rä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo bi me̱fi, tsopu̱ näꞌä rä tsꞌo tꞌo̱tꞌeꞌä ꞌne ꞌmu̱i desidido hindä me̱fi mänꞌaki njabu̱ (Mat. 3:8; Hech. 3:19; 2 Ped. 3:9).

2. ¿Te mähyoni gä ntiendehu̱ gatꞌho ꞌne por hanja? (Nehemías 8:​9-11).

² Gatꞌho yä jäꞌi debe gä ntiendehu̱ ge xa mähyoni gä arrepentihu̱. ¿Por hanja? Ngeꞌä kada nꞌa de gekhu̱ hyaxtho di pe̱fihu̱ rꞌa yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ hindi ho rä Zi Dada Jeoba. Koꞌmu̱ yä bätsigihu̱ Adán ꞌne Eva, gatꞌho xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado ꞌne di tuhu̱ (Rom. 3:23; 5:12). Asta nuꞌu̱ yä jäꞌi bi ñꞌamigoui rä Zi Dada Jeoba ngu rä apostol Pablo, pe̱ꞌtsi te bi ntsaui hyaxtho rä pekado (Rom. 7:​21-24). Pe hindi signifika ge hyaxtho ꞌne gatꞌho rä pa di debe gä tumämu̱ihu̱ ngeꞌä xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado. Rä Zi Dada Jeoba näꞌä xa di huegägihu̱ ꞌne Näꞌä ne dä hyandi gä mꞌu̱ihu̱ ko ndunthi rä johya. Ma gä handihu̱ te bi xipäbi nuꞌu̱ yä judío ha yä pa Nehemías (hñeti Nehemías 8:​9-11). Rä Zi Dada Jeoba himi ne dä hyandi ge nuꞌu̱ yä judío xa xä duyämu̱i po nuꞌu̱ yä pekado xki yꞌo̱tꞌe mä mꞌe̱tꞌo, sino ke mi ne dä hyandi ge nuyu̱ dä me̱päbi mänꞌaki ko ndunthi rä johya. Rä Zi Dada Jeoba pädi xä ñho ge ora di arrepentihu̱ de mä pekadohu̱, faxkägihu̱ pa gä mꞌu̱ihu̱ ko ndunthi rä johya. Hänge Näꞌä utkägihu̱ te di signifika gä arrepentihu̱. Hinte mä duda di pe̱ꞌtsihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba näꞌä xa di huegägihu̱ ꞌne ora xa mäjuäni di arrepentihu̱ näꞌä ꞌmu̱i dispuesto dä punꞌgägihu̱ mä pekadohu̱.

3. ¿Te ma gä pädihu̱?

³ Pa gä pädihu̱ xä ñho te ri bo̱ni gä arrepentihu̱, ma gä thädihu̱ hñuu yä ntꞌani: 1) ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa bi ꞌñuti rä hnini Israel hanja mi debe dä arrepenti? 2) ¿Hanja bi matsꞌi rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ yä yꞌo̱tꞌä tsꞌoki dä arrepenti? ꞌNe 3) ¿hanja bi matsꞌi rä Hesu nuꞌu̱ yä de̱ni pa bi ntiende te ri bo̱ni dä arrepenti?

¿TE BI ME̱FI RÄ ZI DADA JEOBA PA BI ꞌÑUTI RÄ HNINI ISRAEL HANJA MI DEBE DÄ ARREPENTI?

4. ¿Te bi ꞌñuti rä Zi Dada Jeoba rä hnini Israel?

⁴ Nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba bi huahni yä israelita pa dä yꞌo̱tꞌe rä hnini, bi ja nꞌa rä kohi kongeꞌu̱: Jeoba bi prometebi ge ma xä su, ma xä ñäni ꞌne ma xä jäpi mu̱ nuꞌu̱ xä yꞌo̱te yä ley ꞌne yä mhända. Rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi: «Nunä mhända di ꞌme̱pꞌäꞌi gi pe̱fi nubye̱, hingä xa xä ñhei pa geꞌi, nixi himbi ja yabu̱» (Deut. 30:​11, 16). Pe mu̱ nuꞌu̱ yä israelita xä desidi hinxä yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba —por ejemplo xä xo̱kämbeni yä hyate zidada—, nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba ya hingä ma xä numäñho ꞌne nuꞌu̱ ma xä xofo yä xuñha. Mu̱ nuꞌu̱ xä peka kontra rä Zi Dada Jeoba, ¿signifika ge Näꞌä ya nunka ma xä numäñho mänꞌaki? Hinä. Ha rä Ley mi mää ge nuꞌu̱ yä israelita mi tsa dä mengi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä jamäsu nuꞌu̱ yä mhända (Deut. 30:​1-3, 17-20). Hää, nuꞌu̱ yä israelita mi pe̱ꞌtsi rä oportunida de dä arrepenti pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba xä numäñho mänꞌaki ꞌne xä jäpi.

5. ¿Hanja di handihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba himbi bandonä yä israelita mäske bi yꞌo̱tꞌe yä pekado kontra geꞌä? (2 Reyes 17:​13, 14).

⁵ Rä hnini Israel njatꞌä bi yꞌo̱tꞌe yä pekado kontra rä Zi Dada Jeoba, bi xo̱kämbeni yä hyate zidada ꞌne bi me̱fi märꞌa yä tꞌo̱tꞌe xi xä ntsꞌo. Po geꞌä bi xofo ndunthi yä xuñha. Pe rä Zi Dada Jeoba himbi bandonä rä hnini sino ke bi me̱mpäbi yä profeta pa bi animäbi dä arrepenti ꞌne dä mengi kongeꞌä (hñeti 2 Reyes 17:​13, 14).

6. ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa bi matsꞌi rä hnini dä hyandi ge mi ja mꞌe̱di dä arrepenti? (Hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).

⁶ Nuꞌmu̱ yä israelita mi o̱tꞌe yä pekado, rä Zi Dada Jeoba mi pe̱hni yä profeta pa dä xipäbi te mä xuñha ma xä xofo mu̱ hinxä paati yä mꞌu̱i. Hää, rä Zi Dada Jeoba mi pe̱hni yä profeta pa mi korreji rä hnini. Por ejemplo, po mäde de rä profeta Jeremías bi ꞌñembäbi: «Pengi, oh tsꞌogäyꞌo̱de Israel [ . . . ]. Nuga hingä ma gä nuꞌähu̱ ko rä kue̱, ngeꞌä nuga hindi fayaꞌihu̱ [ . . . ]. Nuga hingä ma gä nkue̱ pa nzäntho kongeꞌähu̱. Ho̱nse̱ rekonose ri tsꞌoki, ngeꞌä xkä no̱ꞌtuäbi Jeoba ri Zi Dada» (Jer. 3:​12, 13). Po mäde de rä profeta Joel bi ꞌñembäbi rä hnini: «Pengihu̱ kongeki ko ngatꞌho ri korasohu̱» (Joel 2:​12, 13). Jeoba ꞌnehe bi mändabi rä profeta Isaías dä xipäbi njaua rä hnini: «Ntꞌaxkihu̱; hñäkihu̱ de mä bista nuꞌu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i gi o̱tꞌehu̱; ya ogi pe̱fihu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe» (Is. 1:​16-19). Rä profeta Ezequiel bi mhändabi dä xipäbi njaua rä hnini Israel: «¿Hage di johya ora di handi dä du nꞌa rä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi? […] ¿Hage hingä mänꞌa di ne gä handi dä zopu̱ näꞌä rä ꞌñuu xä ntsꞌo pa dä sigi dä nja rä te? Hindi johya ora di handi dä du nꞌa rä jäꞌi […]. Hänge pengihu̱ kongeki pa njabu̱ hingi ꞌme̱dihu̱ ri tehu̱» (Ezeq. 18:​23, 32). Rä Zi Dada Jeoba xa di johya ora handi ge yä jäꞌi di arrepenti de yä pekado, ngeꞌä Näꞌä ne dä hyandi gä ꞌmu̱ihu̱ pa nzäntho. Pe, ¿xi rä Zi Dada Jeoba pontꞌätho yä yꞌe̱ ꞌne to̱ꞌmi asta ora nꞌa rä jäꞌi dä umbäbi rä ganä dä mengi pa njabu̱ dä umbäbi rä mfatsꞌi? Ma gä handihu̱.

7. ¿Te bi ꞌñuti rä Zi Dada Jeoba rä hnini ko näꞌä bi mändabi dä me̱fi rä profeta Oseas?

⁷ Ma gä handihu̱ te bi ꞌñuti rä Zi Dada Jeoba rä hnini po mäde de näꞌä mi pe̱fi Gómer, näꞌä rä ꞌme̱hñä rä profeta Oseas. Gómer mi hatꞌi Oseas ko mä nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ ꞌne mꞌe̱fa bi zopu̱ ꞌne bi ñꞌoui märꞌa yä ñꞌo̱ho̱. ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba? ¿Bi pumfri pa nzäntho nunä ꞌme̱hñä? Koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba pädi te ja mbo ha rä koraso kada nꞌa rä jäꞌi, bi ꞌñembäbi rä profeta Oseas: «Gi ma mänꞌaki, guä mädi näꞌä ri ꞌme̱hñä häni rä mhäte de näꞌä mä nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ ko näꞌä haꞌi. Gi ma guä honi ꞌne mädi ja ngu Jeoba di mädi rä hnini Israel mentä nuꞌu̱ di de̱ni yä hyate zidada» (Os. 3:1; Prov. 16:2). Gómer tobe mi o̱tꞌe yä däta pekado, pe mäske njabu̱ rä Zi Dada Jeoba bi mändabi Oseas dä ma duä honi pa dä pumbäbi ꞌne dä mengi kongeꞌä.a Njabu̱ ꞌnehe rä Zi Dada Jeoba, mäske rä hnini xa mi o̱tꞌe yä däta pekado kontra geꞌä, rä Zi Dada Jeoba tobe mi sigi mi mädi ꞌne mi honi hanja dä matsꞌi pa njabu̱ nuyu̱ dä arrepenti ꞌne dä zopu̱ yä ꞌñuu xä ntsꞌo. Ko nunä ya dä handihu̱, ¿signifika ge ora nꞌa rä jäꞌi o̱tꞌe nꞌa rä däta pekado rä Zi Dada Jeoba ma dä trata dä matsꞌi pa dä arrepenti? (Prov. 17:3). Ma gä handihu̱.

¿HANJA XÄ MATSꞌI RÄ ZI DADA JEOBA DÄ ARREPENTI NUꞌU̱ YÄ YꞌO̱TꞌÄ TSꞌOKI?

8. ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa bi animäbi Caín dä arrepenti? (Génesis 4:​3-7; hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).

⁸ Caín geꞌä rä mu̱di tꞌu̱ bi me̱ꞌtsi Adán ꞌne Eva, hänge bi mꞌu̱i ko rä pekado. Rä Mäkä Tꞌofo mää ge Caín mi pe̱fi yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo (1 Juan 3:12). Hänge zäi ge po geꞌä rä Zi Dada Jeoba himbi nu xä ñho Caín ꞌne näꞌä rä ofrenda. Pe en lugar de xä paati rä mꞌu̱i, näꞌä «xa bi nkue̱ ꞌne bi hñuxä rä u̱hmi». Pe rä Zi Dada Jeoba bi trata dä matsꞌi Caín (hñeti Génesis 4:​3-7). Rä Mäkä Tꞌofo udi hanja rä Zi Dada Jeoba ko rä ñhojäꞌi bi zofo Caín, bi animäbi dä paati rä mꞌu̱i ꞌne bi xipäbi te ma xä thogi mu̱ hinxä yꞌo̱de. Pe Caín bi desidi hindä jamäsu nuꞌu̱ yä konseho ꞌne himbi paati rä mꞌu̱i. ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba mi hyandi njabu̱? ¿Bi desanimä ꞌne bi desidi ya hindä matsꞌi yä jäꞌi pa dä arrepenti? Hinä.

9. ¿Te mä mfatsꞌi bi umbäbi rä Zi Dada Jeoba rä rey David pa njabu̱ bi arrepenti po nuꞌu̱ yä pekado?

⁹ Rä Zi Dada Jeoba xa mi mädi David. Näꞌä bi ꞌñenä de gehni: «Nuni nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä di mädi ꞌne di numäñho» (Hech. 13:​22, TNM). Pe nꞌa rä pa rä rey David bi yꞌo̱tꞌe rꞌa yä däta pekado. Bi mꞌe̱ngui nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä xki nthäti ꞌne bi hyopäbi rä däme. Ko näꞌä mi mända näꞌä rä Ley xki tꞌumbäbi Moisés di handihu̱ ge David mi merese dä tho (Lev. 20:10; Núm. 35:31). Pe rä Zi Dada Jeoba mi ne dä matsꞌi David pa dä arrepenti po näꞌä xki yꞌo̱tꞌe. Hänge bi me̱hni rä profeta Natán pa bi ma bä nuu David mäske nuni himi ꞌmu̱i arrepentido.b Nuꞌmu̱ rä profeta Natán bi zofo David, bi mete nꞌa rä ejemplo näꞌä bi tso̱mbäbi ha rä koraso David ꞌne geꞌä bi japäbi xa bi arrepenti po näꞌä xki yꞌo̱tꞌe (2 Sam. 12:​1-14). David bi yꞌofo nꞌa rä Salmo habu̱ bi hñutsꞌi hängu mi arrepenti po näꞌä xki yꞌo̱tꞌe (Sal. 51, ꞌne nuꞌu̱ yä noya hutsꞌi änte dä mu̱di rä Salmo 51). Nunä Salmo hoꞌti nuꞌu̱ xä yꞌo̱tꞌe yä däta pekado ꞌne di animäbi pa dä arrepenti. ¿Hänge xa di johyahu̱ ora di handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba ko ndunthi rä mhäte bi matsꞌi David pa bi arrepenti?

10. Xi nuꞌi, ¿te gi senti ora gi handi ge rä Zi Dada Jeoba pe̱skägihu̱ ndunthi rä pasensia ꞌne di punꞌgägihu̱?

¹⁰ Rä Zi Dada Jeoba xa di u̱tsa gatꞌho yä pekado (Sal. 5:​4, 5). Pe koꞌmu̱ näꞌä pädi ge gatꞌho xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado ꞌne koꞌmu̱ xa di mäkägihu̱, näꞌä xä desidi dä maxkägihu̱ pa gä täpäbihu̱ rä pekado. Nzäntho trata dä matsꞌi asta nuꞌu̱ yä jäꞌi xä yꞌo̱tꞌe yä däta pekado pa njabu̱ dä arrepenti ꞌne dä joni kongeꞌä. ¡Hängu di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ gä pädihu̱ njabu̱! Ora di handihu̱ hängu rä pasensia pe̱skägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne hanja ꞌmu̱i desidido dä punꞌgägihu̱, geꞌä di animägihu̱ pa gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu ꞌne pa mäntꞌä gä arrepentihu̱ ora di o̱tꞌehu̱ nꞌa rä pekado. Pe nubye̱ ma gä handihu̱ hanja rä Hesu bi matsꞌi nuꞌu̱ yä de̱ni pa bi ntiende te ri bo̱ni dä arrepenti.

¿HANJA RÄ HESU BI MATSꞌI NUꞌU̱ YÄ DE̱NI PA BI NTIENDE TE RI BO̱NI DÄ ARREPENTI?

11, 12. ¿Te mä ejemplo bi mede rä Hesu pa bi ꞌñudi hanja rä Zi Dada Jeoba ꞌmu̱i dispuesto dä punꞌgägihu̱? (Hyandi rä kꞌoi).

¹¹ Po rä je̱ya 29, nuꞌmu̱ ya bi zo̱ho̱ rä ora pa dä mhää toꞌo rä Mesías, rä Zi Dada Jeoba bi usa Juan el Bautista pa dä matsꞌi yä jäꞌi dä arrepenti de yä pekado. Mꞌe̱fa, mismo Ñhesukristo bi animäbi yä jäꞌi dä arrepenti (Mat. 3:​1, 2; 4:17).

¹² Ñhesukristo bi ꞌñuti yä jäꞌi ge rä Zi Dada Jeoba ꞌmu̱i dispuesto dä punꞌgägihu̱ mä tsꞌokihu̱. Rä Hesu bi mede nꞌa rä ejemplo: bi mää hanja nꞌa rä bäsjäꞌi xki desidi dä bo̱ni de rä nguu. Nuni bäsjäꞌi bi zitsꞌi nꞌa rä mꞌu̱i xä ntsꞌo, pe mi thogi rä tiempo xa bi arrepenti ꞌne bi mengi ko rä dada. ¿Te bi me̱fi näꞌä rä dada? Rä Hesu bi mää ge änte dä zoni näꞌä bäsjäꞌi, rä dada bi hyandi hänge bi nextꞌihi bä tsu̱di ꞌne ngu bi nthe̱ui bi hyu̱fi, bi zu̱ꞌtsi ꞌne xa bi hueki. Näꞌä bäsjäꞌi bi bäntebi rä dada ge dä hyopäbi dä mengi mäske xä trata ngu nꞌa rä esclavo. Pe näꞌä rä dada xa mi ja ndunthi rä ganä dä pumbäbi ꞌne dä asepta mänꞌaki ha rä familia. Hänge näꞌä bi ꞌñenä: «Nunä mä tꞌu̱ [ . . . ] xti ꞌme̱di pe nubye̱ ya dä yopä handi» (Luc. 15:​11-32). Änte de dä ꞌñehe rä Hesu nuua ha rä Xiꞌmhai, näꞌä mi ꞌmu̱i ko rä Zi Dada Jeoba ha mähetsꞌi ꞌne zäi ge bi hyandi hanja mi umbäbi rä nhuekäte nuꞌu̱ yä yꞌo̱tꞌä tsꞌoki mi arrepenti. Hänge ko näꞌä ejemplo bi mede rä Hesu, bi ꞌñudi mähotho hanja rä Zi Dada Jeoba pe̱skägihu̱ ndunthi rä nhuekäte.

13, 14. ¿Te bi za bi ntiende xä ñho rä apostol Pedro ꞌne te bi ꞌñuti märꞌaa? (Hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).

¹³ Ko näꞌä bi me̱fi ꞌne bi ꞌñudi rä Hesu, rä apostol Pedro bi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba ꞌmu̱i dispuesto dä rꞌakägihu̱ rä mpumbäte. Rä apostol Pedro bi komete ndunthi yä error, pe rä Hesu nzäntho bi mꞌu̱i dispuesto dä pumbäbi. Por ejemplo, bi nega hñu mꞌiki rä Hesu ꞌne mꞌe̱fa xa bi nzoni ꞌne bi arrepenti po näꞌä xki me̱fi (Mat. 26:​34, 35, 69-75). Mꞌe̱fa de bi nuhu rä Hesu de rä du, bi ma bä honi Pedro —po̱de habu̱ hinto mä nꞌa bi hyandi pa njabu̱ bi za bi ñäuise̱— (Luc. 24:​33, 34; 1 Cor. 15:​3-5). Rä Hesu mi pädi xä ñho ge Pedro xa mäjuäni mi ꞌmu̱i arrepentido, hänge zäi ge bi probecha näꞌä oraꞌä pa bi hoꞌti ꞌne bi xipäbi ge ya xki pumbäbi (hyandi Marcos 16:7).

¹⁴ Koꞌmu̱ rä apostol Pedro xa mäjuäni bi arrepenti, bi senti te di signifika drä pumbäbi. Hänge ꞌnehe bi ꞌñuti märꞌaa näꞌä xki bädi ꞌne xki thogi. Mꞌe̱fa de rä ngo de rä Pentecostés, rä apostol Pedro bi mꞌai ante yä judío ꞌne bi ꞌñembäbi ge go geꞌu̱ xki hyo rä Mesías. Pe ko rä mhäte bi ñꞌembäbiꞌu̱: «Hänge arrepentihu̱, ꞌne tsohu̱bu̱ näꞌä rä ꞌñuu xä ntsꞌo pa njabu̱ nuꞌu̱ ri pekadohu̱ drä borra, ꞌne njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä rꞌaꞌähu̱ yä pa temäꞌentho» (Hech. 3:​14, 15, 17, 19, TNM). Ko nuya yä noya, rä apostol Pedro bi ꞌñudi ge mu̱ nꞌa rä jäꞌi xa mäjuäni di arrepenti, mähyoni dä paati rä mfeni, dä zopu̱ näꞌä rä mꞌu̱i xä ntsꞌo ꞌne dä ñꞌo ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba pa njabu̱ drä borrabi yä pekado ꞌne drä pumbäbi gatꞌho yä thai. Mi thogi yä je̱ya rä apostol Pedro bi ꞌñenä: «Näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia pa kongeꞌähu̱, ngeꞌä Näꞌä hingi ne dä hyandi dä du ninꞌa rä jäꞌi, sino ke Näꞌä ne dä hyandi ge gatꞌho dä zo̱ho̱ dä arrepenti» (2 Ped. 3:​9, TNM). ¡Hängu di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ gä pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba dä za dä punꞌgägihu̱ asta nuꞌu̱ mä däta pekadohu̱ ꞌne ꞌmu̱i dispuesto dä borra gatꞌho mä thaihu̱!

15, 16. a) ¿Te bi bädi rä apostol Pablo de rä mpumbäte? (1 Timoteo 1:​12-15). b) ¿Te ma gä pädihu̱ ha näꞌä rä ntꞌudi xä ꞌñepu̱?

¹⁵ Änte de xä nkristianu Saulo de Tarso, näꞌä bi me̱fi rꞌa yä tꞌo̱tꞌe xa xä ntsꞌo. Xa bi u̱tsa ꞌne mi maltrata nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu. Hänge zäi ge ndunthi de gehyu̱ nunka bi mbeni ge nꞌa rä pa Saulo ma xä paati rä mꞌu̱i. Pe rä Hesu ꞌne rä Zi Dada Jeoba bi hyandi näꞌä mi ja mbo ha rä koraso Saulo. Hänge rä Hesu bi ꞌñenä: «Geꞌä rä ñꞌo̱ho̱ xtä huahni pa dä me̱pkägi» (Hech. 9:15). Rä Hesu asta bi ja nꞌa rä milagro pa bi matsꞌi Pablo bi arrepenti de nuꞌu̱ yä pekado (Hech. 7:58–8:3; 9:​1-9, 17-20). Mi thogi rä tiempo, Saulo bi nkristianu ꞌne bi fädibye̱ ngu rä apostol Pablo. Ndunthi yä mꞌiki bi uni njamädi po näꞌä rä nhuekäte bi ꞌñudi po geꞌä rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu (hñeti 1 Timoteo 1:​12-15, TNM). Ko ndunthi rä jamädi, rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Po rä nhuekäte Äjuä, näꞌä di trata dä maxꞌäꞌi pa gi arrepenti» (Rom. 2:​4, TNM).

¹⁶ Nꞌa rä pa rä apostol Pablo bi yꞌo̱de ge ha rä congregación de Corinto mi ꞌmu̱hni nꞌa rä kristianu näꞌä mi o̱tꞌe yä däta pekado ꞌne hinte xki sipäbi. ¿Te bi me̱fi rä apostol Pablo? Näꞌä rä modo hanja bi trata nunä asunto, utkägihu̱ ndunthi de rä mhäte rä Zi Dada Jeoba, de hanja di korrejigihu̱ ora hingä geꞌä di pe̱fihu̱ ꞌne de hanja xa mähyoni gä udihu̱ rä nhuekäte ja ngu udiꞌä. Ha näꞌä rä ntꞌudi xä ꞌñepu̱ ma gä handihu̱ te bi thogi.