«Jeoba go geꞌä di ntuhni» po rä hnini

Po rä je̱ya 1999, rä Gobiernu de Francia bi mu̱di bi yꞌapäbi rä ngu Betel dä gutꞌi yä impuesto po nuꞌu̱ yä donäsio xki uni yä ku durante yä je̱ya 1993 asta 1996. Po nunä raso dä mahe ante rä Gobiernu de Francia, pe nuꞌu̱ mi sigi bi obligagihe gä jutꞌihe nuꞌu̱ yä impuesto po yä donäsio. Koꞌmu̱ dä ꞌme̱dihe rä juisio, rä Gobiernu de Francia bi hñämbäbi rä ngu betel thogi de 4.500 yä miyon yä euro (6.300 yä miyon yä dolar). Pe hindä pontꞌä mä yꞌe̱he. Hänge dä desidi gä mahe ante rä Tribunal Europeo. Nuꞌu̱ yä nzaya de rä Tribunal Europeo bi yꞌadi gä muntsꞌihe mänꞌaki ko nuꞌu̱ yä abogado de rä Gobiernu de Francia ꞌne ko nꞌa rä representante de rä Tribunal Europeo. ¿Por hanja? Pa xämhä xtä kohe nꞌa rä kohi ꞌne ya hinxä ja mꞌe̱di gä mahe ha mä nꞌa rä juisio, pe nubye̱ ante rä Tribunal Europeo.

Ya ndi pädihe ge näꞌä rä representante de rä Tribunal Europeo ma xä jakägihe gä jutꞌihe näꞌä mi adi rä Gobiernu de Francia ꞌne njabu̱ xä uadi näꞌä xuñhaꞌä. Pe ndi pädihe xä ñho ge näꞌä bojä hingo mrä me̱ti nꞌa rä gobiernu, sino ya mrä me̱ti Äjuä. Mu̱ xtä jutꞌihe mäske ho̱nse̱ nꞌa be̱xotho, xtä ja ngoguhe näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo (Mat. 22:21). Mäske ya ndi pädihe ge hinte mä bojä ma xtä unihe, dä ntinihe mänꞌaki ko yä abogado de rä Gobiernu de Francia ho̱nse̱ ngeꞌä rä Tribunal Europeo njabu̱ xki yꞌadi.

Näꞌä mhuntsꞌi entre yä abogado de rä Gobiernu de Francia ꞌne nuje, bi nja ha nꞌa rä to̱nꞌgu xa mähotho de rä Tribunal Europeo. Bi thogi näꞌä ya ndi mbenihe: rä representante de rä Tribunal Europeo bi xikägihe ge yä testigo rä Jeoba mi debe dä gutꞌi näꞌä impuesto mi adi rä Gobiernu de Francia po yä donäsio. Nse̱kitho dä ambäbihe näꞌä representante: «¿Ya gi pädihu̱ ge rä Gobiernu de Francia ya xä hñägägihe thogi de 4.500 yä miyon euro?».

Näꞌä representante, himi tsa dä gamfri näꞌä ndi xipäbihe. Näꞌä representante bi yꞌambäbi nuꞌu̱ yä abogado de rä Gobiernu de Francia mu̱ mi mäjuäni näꞌä xti xipäbihe. Nuꞌu̱ bi dädi ge hää. Oraꞌä, rä representante xa bi nkue̱ ꞌne bi zu̱i nuꞌu̱ yä abogado de Francia. Nse̱kitho, bi huadi näꞌä mhuntsꞌi. Mi thogi njabu̱, dä dahe ngue̱nda ge rä Zi Dada Jeoba mi ꞌmu̱i kongekhe. Nu ndä po̱nihe de gehni, dä sentihe ndunthi rä johya. ¡Himi tsa gä kamfrihe näꞌä xki thogi!

Rä 30 rä junio de 2011, dä ntätehe rä juisio ꞌne rä Tribunal Europeo bi obligabi rä Gobiernu de Francia dä koskägihe näꞌä bojä xki hägägihe. Pe hingä se̱he̱ꞌä, ¡ꞌnehe ko yä interes! Näꞌä desision bi gu̱ rä Tribunal Europeo, sigi fatsꞌi yä zi ku de Francia asta mäpaya. Ja ngu David bi hyo Goliat ko nꞌadä rä do, nuje ko nꞌadä rä ntꞌani dä ntätehe. Xa mäjuäni näꞌä bi mängä David, «Jeoba go geꞌä di ntuhni» po rä hnini (1 Sam. 17:​45-47).

Pe hingä se̱he̱ꞌä rä xuñha xtä pe̱ꞌtsihe. Mäske yä gobiernu ꞌne yä däta relijion xä nju̱tsꞌi kontra rä hnini Äjuä, ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba xtä ntätehe 1.225 yä juisio ante nuꞌu̱ yä däta tsꞌu̱tꞌhui de 70 yä dähni. Nuya yä juisio xä ntäte rä hnini Äjuä, faxkägihu̱ pa rä gobiernu dä rekonosegihu̱ ngu nꞌa rä relijion, pa dä za gä sigi gä uñhu̱ ntꞌo̱de, pa hindrä obligagihu̱ gä ze̱njuahu̱ nꞌa rä bandera o drä obligagihu̱ drä sitkähu̱ rä ji.

Pe, ¿hanja dä tso̱tꞌe ha Europa pa gä defende yä ku de Francia ante yä däta tsꞌu̱tꞌhui?

NUꞌU̱ MÄ DADA BI ZOGÄGI NꞌA RÄ HOGÄ KꞌOI

Nuꞌu̱ mä dada, George ꞌne Lucille, bi ma ha rä clase 12 de rä Ngunsadi de Galaad. Ha rä je̱ya 1956, nuꞌu̱ mä dada mi pe̱päbi Äjuä ha Etiopía ꞌne ja dä mꞌu̱ini. Nuꞌu̱ bi hñuxkägi Philip. ¿Por hanja? Po rä Felipe de mäyaꞌmu̱ näꞌä toꞌo xa mi ho dä «mämbä rä noya Äjuä» (Hech. 21:8). Nꞌa nje̱ya mꞌe̱fa de dä mꞌu̱i, rä Gobiernu ya himbi umbäbi nse̱ki yä testigo rä Jeoba dä sigi dä ja yä ꞌme̱fi ha Etiopía. Mäske ndrä lotsi, tobe di bentho nuꞌmu̱ nuꞌu̱ mä dada mi tsixkägihe de gä ntꞌägi ha yä mhuntsꞌi ꞌne ha rä tꞌungä ntꞌo̱de. Mäske ndi lotsitho, hingä ndi tsu. Ha rä je̱ya 1960, rä Gobiernu bi gugägihe de Etiopía.

Dä ma dä mꞌu̱ihe ha Wichita (Kansas, Estados Unidos). Mäske nuꞌu̱ mä dada ya hingä myä misionero, nunka bi hye̱gi de dä mädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne de dä me̱päbi ko ngatꞌho yä koraso. Geꞌä bi maxkägi tanto nuga, näꞌä mä nju mädä Judy ꞌne näꞌä mä ku mbätsi, Leslie, pa dä ne dä pe̱päbihe Äjuä ꞌnehe. Di hñuuhe dä mꞌu̱ihe ha Etiopía ꞌne ja dä nteheni. Dä nxixtehe nuꞌmu̱ ndi pe̱ꞌtsi 13 nje̱ya ꞌne hñu nje̱ya mꞌe̱fa, dä ma dä mꞌu̱ihe ha Arequipa (Perú), habu̱ mi ja mꞌe̱di rä mfatsꞌi pa dä tꞌungä ntꞌo̱de.

Ha 1974, nuꞌmu̱ ndi pe̱ꞌtsi 18 nje̱ya, rä ngu Betel de Perú bi mbitagi gä mfaxte de gä precursor especial ko mä goho yä ku. Bri ꞌme̱nkägihe ha nuꞌu̱ yä tꞌo̱ho̱ bi kohi ha rä cordillera central de los Andes. Ha nuꞌu̱ yä luga tobe himi ꞌmu̱i yä testigo rä Jeoba nixi toꞌo mi ungä ntꞌo̱de. Yä jäꞌi mi ñä rä ñhäki quechua ꞌne aimara. Ndi biahahe ha nꞌa rä däta bo̱jä näꞌä ndi embäbihe rä Arca de Noé. ¿Por hanja? Ngeꞌä ja gepu̱ ndi hähähe ꞌne ndi ndudehe gatꞌho näꞌä mi jakägihe mꞌe̱di. Tobe di bentho hanja ndi uti nuꞌu̱ yä zi jäꞌi de rä Mäkä Tꞌofo. Xa ndi ho gä uti ge rä Zi Dada Jeoba ma dä huati rä ñhoya, yä hñeni ꞌne rä du (Apoc. 21:​3, 4). Yä zi jäꞌi xa mi ho dä yꞌo̱de nuꞌu̱ yä hogä noya de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä ꞌne ndunthi de geꞌu̱ bi zo̱ho̱ bi me̱päbi Äjuä.

BRI MBITAGI GÄ MFAXTE HA RÄ NGU BETEL DE ESTADOS UNIDOS

Ha 1977, rä ku Albert Schroeder, nꞌa rä ku de rä Cuerpo Gobernante, bi ntso̱nte ha Perú. Näꞌä bi mbitagi gä ñuꞌtsi nꞌa rä solisitu pa rä ngu Betel de Estados Unidos, ꞌne geꞌä dä pe̱fi. Hänge ha rä 17 de rä junio de 1977, dä tso̱ni ha rä ngu Betel ꞌne po goho nje̱ya dä mfaxte ha rä Departamento de Limpiesa ꞌne Mantenimiento.

Ha rä je̱ya 1978, Elizabeth Avallone ꞌne nuga, dä mpädihe ha nꞌa rä däta mhuntsꞌi ha Nueva Orleans (Luisiana). Nuꞌu̱ yä dada ꞌnehe myä Testigo ꞌne xa mi mädi rä Zi Dada Jeoba. Elizabeth ya xki me̱päbi Äjuä de gä precursora regular po goho nje̱ya ꞌne bi xikägi ge nunka ma xä hye̱gi de xä mprecursora. Mꞌe̱fa de näꞌä däta mhuntsꞌi dä sigi dä mpädihe ꞌne dä nämorahe. Dä nthätihe rä 20 de rä oktubre de 1979 ꞌne bri mbitagihe mähye̱gi ha rä ngu Betel.

Dä pe̱päbihe Äjuä mähye̱gi ha nꞌa rä mhuntsꞌi de gä ñhämfo̱ mrä thuhu Brooklyn Spanish. Yä ku xa mi mäkägihe ꞌne nuje ꞌnehe. Ko rä tiempo, bri mbitagihe gä mfaxtehe ha mä hñuu yä mhuntsꞌi. Yä ku nzäntho bi ñhojäꞌi kongekhe ꞌne mi nupkä mä mfenihe pa gä sigi gä pe̱päbihe Äjuä ha Betel. ꞌNehe, xa di jamädibihe ndunthi gatꞌho näꞌä rä mfatsꞌi bi rꞌakägihe yä ku, mä ntsitsꞌihe ꞌne mä familiahe pa bi su nuꞌu̱ mä dadahe ya myä zi däta jäꞌi.

DÄ FU̱DI DÄ PE̱PÄBI ÄJUÄ DE GÄ ABOGADO

Ha enero de 1982, bri ꞌme̱nkägi gä mfaxte ha rä Departamento de Asuntos Legales de Betel. Hñu nje̱ya mꞌe̱fa, rä ngu Betel bi me̱nkägi rä universidad pa xtä nxadi de gä abogado. Mentä ndi nxadi, bi rꞌakägi ndunthi rä johya gä pädi ge nuꞌu̱ yä juisio xä dähä yä testigo rä Jeoba hingä ho̱nse̱ xä benefisiagihu̱, sino ꞌnehe märꞌa yä jäꞌi: tanto ha Estados Unidos ꞌne ha märꞌa yä dähni. Ha rä clase, ndi dedikahe ndunthi rä tiempo pa ndi handihe hanja yä testigo rä Jeoba xki dähä nuꞌu̱ yä juisio.

Ha rä je̱ya 1986, nuꞌmu̱ ya ndi pe̱ꞌtsi 30 nje̱ya bi thuxkägi de gä responsable ha rä Departamento de Asuntos Legales. Xa ndi johya ꞌne ndi handi ngu nꞌa rä däta nsu. Pe koꞌmu̱ xa ndrä bäsjäꞌi ꞌne hingä ndi pe̱ꞌtsi rä esperiensia ndi pädi ge ma xä jakägi xä ñhei gä kumpli kongeꞌä.

Ha rä je̱ya 1988, dä häni mä título de gä abogado. Pe gä mängä mäjuäni, hingä xti da ngue̱nda hanja rä universidad xki afekta näꞌä rä ntsitsꞌi ndi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba. ¿Por hanja? Ngeꞌä yä däta ngunsadi dä za dä japäbi nꞌa rä jäꞌi dä beni ge mänꞌa pädi ke märꞌaa. Xa di jamädibi mä zi ꞌme̱hñä, Elizabeth, ngeꞌä bi maxkägi pa bi ze̱di mänꞌaki mä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba. Näꞌä dä thogi, bi maxkägi gä da ngue̱nda ge mänꞌa xa ja rä muui näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba ke näꞌä rä mfädi di ofrese nunä xiꞌmhai.

DÄ ÑÄMBÄBIHE RÄ NOYA ÄJUÄ HA YÄ THANDI YÄ NDÄ

Koꞌmu̱ ya xti huati rä universidad ꞌne ya xti ju̱ki mä título de gä abogado, nubye̱ mänꞌa mi ja mä tiempo pa gä fatsꞌi rä ngu Betel ko näꞌä mi japäbi mꞌe̱di ꞌne pa gä defende rä hnini Äjuä ante yä tsꞌu̱tꞌhui. Mäske mi rꞌakägi ndunthi rä johya gä mfaxte ha nunä departamento, di rekonose ge rꞌabu̱ mi jakägi xä ñhei. ¿Por hanja? Ngeꞌä rä hnini Äjuä nzäntho di ja yä mpadi. Di beni ge ha rä je̱ya 1990, bi tꞌapäbi rä Departamento de Asuntos Legales dä hyoki rꞌa yä documento pa ya hinxä tꞌadi nꞌa rä njutꞌi po nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi mi hoki rä hnini Äjuä. Dende geꞌmu̱, yä testigo rä Jeoba ma xä fu̱di xä uni yä he̱ꞌmi ꞌne yä Mäkä Tꞌofo, pe nubye̱ nsinke nꞌa rä njutꞌi. Nunä mpadi ma xä hämpäbi ndunthi yä benefisio yä ngu Betel ꞌne yä mhuntsꞌi. Hingä ho̱nse̱ ma xtä orrahu̱ rä ꞌme̱fi ꞌne rä tiempo, sino ꞌnehe yä tsꞌu̱tꞌhui ya hingä ma xä obligabi rä hnini Äjuä dä gutꞌi yä impuesto po nuꞌu̱ yä donäsio uni yä ku. Rꞌaa mi huyämu̱i ge nunä mpadi ma xä afektabi rä hnini Äjuä. Pe hingä geꞌä bi thogi. Dende rä je̱ya 1990 asta mäpaya, mänꞌa xä xu rä ndunthi yä testigo rä Jeoba, ꞌne yä zi jäꞌi tsa dä hñäni nꞌa rä he̱ꞌmi o nꞌa rä Mäkä Tꞌofo nsinke nꞌa rä njutꞌi. Xtä handi ge nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba di gu̱hni rä hnini ꞌne fatsꞌi pa dä gu̱ nꞌa rä hogä desision, gatꞌho po̱ni xä ñho (Éx. 15:2; Mat. 24:45).

Mäjuäni ge yä abogado xä ja nꞌa rä hogä ꞌme̱fi pa dä defendebi rä hnini Äjuä ꞌne dä dähä yä juisio. ¿Pe gi pädihu̱? Näꞌä rä hogä mꞌu̱i udi yä ku, ge mänꞌa xä maxkägihe ndunthi. ¿Por hanja? Ngeꞌä nuꞌmu̱ di udihu̱ yä hogä mꞌu̱i, yä tsꞌu̱tꞌhui mänꞌa ꞌmu̱i dispuesto dä maxkägihu̱ pa gä sigi gä pe̱päbihu̱ Äjuä. Di beni ge ha rä je̱ya 1998, hñuu yä ku de rä Cuerpo Gobernante ko yä zi ꞌme̱hñä bi ntso̱nte ha nꞌa rä däta mhuntsꞌi ha Cuba. Nuje ya xti trata gä kombensehe yä tsꞌu̱tꞌhui ge yä testigo rä Jeoba hindi nthintꞌihe ha yä politika. Pe näꞌä rä tꞌekꞌei bi ꞌñudi yä ku de rä Cuerpo Gobernante, geꞌä bi japäbiꞌu̱ pa mänꞌa bi kombense.

Nzäntho di o̱tꞌehe ntsꞌe̱di po gä defendehe rä Noya Äjuä ko ndunthi rä tꞌekꞌei. Pe rꞌabu̱ nixi njabu̱ yä tsꞌu̱tꞌhui hingi ꞌmu̱i dispuesto dä maxkägihe. ¿Te di pe̱fiheꞌmu̱? Ja ngu rä apostol Pablo, di defendehe rä Noya Äjuä ante «ha yä thandi yä ndä» (Filip. 1:7). Durante ndunthi yä je̱ya, rä Gobiernu de Europa ꞌne Corea del Sur himi ne dä rekonose ge yä testigo rä Jeoba hindi nthintꞌihe ha yä gerra nixi di o̱tꞌehe rä servicio militar po ränge mä jamfrihu̱. Po nunä raso, 18.000 yä ku de Europa ꞌne thogi de 19.000 yä ku de Corea del Sur, bri tꞌe̱ntꞌä fadi.

Pe rä 7 rä julio de rä je̱ya 2011, ha näꞌä rä juisio Bayatyan contra Armenia, rä Tribunal Europeo de Derechos Humanos bi obligabi gatꞌho yä dähni de Europa ge mi debe dä respetabi yä mfeni gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pa ha yä gerra nixi o̱tꞌe rä servicio militar po ränge yä jamfri. ꞌNehe, ge nuꞌu̱ yä gobiernu debe dä ofresebi yä jäꞌi rä oportunida de dä ja mä nꞌa rä ꞌme̱fi näꞌä hindä nkontraui yä jamfri. Rä 28 de junio de rä je̱ya 2018, rä Tribunal Constitucional de Corea del Sur bi gu̱ nꞌa rä desision ngunätho. Ho̱nse̱ ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä rä hogä mꞌu̱i xä ꞌñudi nuꞌu̱ mä zi kuhu̱, xä za xtä tähähe nuꞌu̱ yä juisio.

Rä ngu Betel de Estados Unidos ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä ngu Betel ja po gatꞌho rä Xiꞌmhai, xa di mpe̱fi ndunthi pa dä za gä sigihu̱ gä xo̱kämbenihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne pa dä za gä sigihu̱ gä mämbäbihu̱ rä Noya. Xa nꞌa rä däta nsu gä fatsꞌi nuꞌu̱ yä zi ku di ñhandui yä ntꞌu̱tsate ꞌne märꞌa yä xuñha ante yä tsꞌu̱tꞌhui. Di pädi ge hingä nzäntho ma gä tähe yä juisio, pe mäske njabu̱, hingä ma gä he̱gihe de gä defendebihe rä Noya Äjuä ante yä gobiernu, yä autorida o märꞌa yä tsꞌu̱tꞌhui (Mat. 10:18). Yä nzaya, yä abogado, yä notisiero ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä autorida ꞌmu̱i presente ha rä Tribunal: handi, o̱de o heti nuꞌu̱ yä testo de rä Mäkä Tꞌofo di no̱nihe o nuꞌu̱ di ofohe ha yä documento. Pe hingä se̱he̱ꞌu̱, sino ꞌnehe nuꞌu̱ märꞌa yä jäꞌi handi yä notisia. Nuꞌmu̱ yä autorida ꞌne märꞌa yä jäꞌi handi ge yä testigo rä Jeoba udi näꞌä mäjuäni ꞌne pe̱fi näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo, geꞌä japäbi dä ne dä bädi de rä Zi Dada Jeoba ꞌne rꞌaa asta xä ne dä me̱päbi ꞌnehe.

¡JAMÄDI, JEOBA!

Ya thogi de 40 nje̱ya de di pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ha rä Departamento de Asuntos Legales. Xtä pe̱ꞌtsi rä oportunida de gä fatsꞌi rꞌa nꞌañꞌo yä ngu Betel ꞌne xtä defende rä hnini Äjuä ante yä däta tsꞌu̱tꞌhui. Xa di jamädibi gatꞌho nuꞌu̱ toꞌo faxte ha nunä departamento. Rä Zi Dada Jeoba xä jäpkägi ndunthi ꞌne xa di johya.

Mä zi ꞌme̱hñä Elizabeth, nzäntho xä maxkägi ꞌne xä ꞌmu̱i kongeki durante 45 nje̱ya. Näꞌä sigi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba mäske tsu̱di nꞌa rä hñeni näꞌä otho rä ntꞌo̱the ꞌne njatꞌä umbäbi yä nguentꞌi. Hää, ¡xa di jamädibi ndunthi!

Durante nuꞌu̱ yä je̱ya xtä pe̱päbihe mähye̱gi rä Zi Dada Jeoba, xtä handihe ge ho̱nse̱ ko rä mfatsꞌi dä za gä ntätehe. Ja ngu bi mängä rä rey David, ho̱nse̱ «Jeoba umbäbi rä tsꞌe̱di rä hnini» (Sal. 28:8). Otho nixi nꞌa rä duda, «Jeoba go geꞌä di ntuhni» po rä hnini.