NXA̱DI 38

Gä ünhnu̱ jamädiʼä Ojä ge bi ʼrakju̱ ma tehu̱

Edición impresa

Emme mahotho ge bi ʼrakju̱ ma tehu̱ʼä Ojä. Madägeʼä jaʼbu̱ ʼnandi di nuhu̱ yu̱ hëi pe̱ kextä di johyahu̱. ¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ gä ünhnu̱ jamädiʼä Ojä ge bi ʼrakju̱ ma tehu̱? ¿ʼNe hanja emme jaʼtse̱di ge gä ünhnu̱ jamädiʼä?

1. ¿Hanja ja gä jamansühu̱ ma tehu̱?

Ja gä jamansühu̱ ma tehu̱ geʼtho ge̱se̱ʼä Jeoba bi ʼrakju̱ ma tehu̱. Nuʼä Biblia ma ge geʼä Ojä bä sa̱nnä ra te ʼne kextä bä sa̱nni ga̱ʼtho ʼbe̱ʼä ʼbu̱i (Salmo 36:9). “Geʼtho geʼä di ün ra te ʼne di ün ra nzaki ga̱ʼtho toʼo i ʼbu̱i. ʼNe ga̱ʼtho miʼra mahyoni di üni” (Hechos 17:25, 28). Nuna ürkähu̱ ge geʼä Jeoba di ʼrakju̱ nuʼä ga̱ʼtho di honhmu̱, geʼä o̱ʼte ge gä thoki gä mʼbu̱hmu̱ ʼne gä njohyahu̱ (dä mi nu Hechos 14:17).

2. ¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ gä ünhnu̱ jamädiʼä Jeoba ge bi ʼrakju̱ ma tehu̱?

Nuʼä Jeoba bi ʼyu̱ʼtä gue̱nda desde geʼbu̱ mi nekibu̱ ja na nʼtoxʼtu̱hni ni mbe. Nuʼä Ojä bi bëmbäʼä David ge dä ʼyorpu̱ ja Biblia: “Nuʼu̱ ni da̱ bi hyandgi desde nuʼbu̱ na mu̱di mi nhoʼkä ma jäʼibu̱ na nʼtoxʼtu̱hniʼä ma mbe” (Salmo 139:16). Pa nangeʼä Jeoba emme di muuiʼä ni te (dä mi nu Mateo 10:29-31). Nangeʼä emme xi nʼu̱ mbëni nuʼbu̱ ʼna jäʼi ho na mikjäʼihu̱ o nuʼbu̱ di nhyose̱ ʼna jäʼi (Éxodo 20:13).a Kextä xi nʼu̱ dä bëni nuʼbu̱ hingä jamansühu̱ ma tehu̱ o nuʼbu̱ hindi jamansühu̱ na teʼu̱ miʼra. Nuʼbu̱ di jamansühu̱ ma tehu̱ ʼne nuʼu̱ yu̱ teʼu̱ miʼra, di ühmu̱ ge di ëspähu̱ʼä ra te mahotho bi ʼrakju̱ʼä Ojä Jeoba.

GÄ PÄHMU̱ MANʼNA NANGEHNA

Gä nuhu̱ ʼbe̱pu̱ dä za̱ gä ünhnu̱ jamädiʼä Jeoba nange di ʼrakju̱ ma tehu̱.

3. Dä mi jamansüʼä ni nzaki

Nuʼu̱ toʼo xi da̱prä teʼä Jeoba nzäntho di jamansü ʼbe̱pu̱ ni mʼbu̱i ʼne nzäntho o̱ʼte nuʼä numanhoʼä Jeoba. Pa nangeʼä Jeoba tengütho ʼna ra ʼbo̱ʼtse nuʼu̱ toʼo di da̱prä teʼä, nangeʼä nuʼu̱ yu̱ ʼyëʼkyëi emme di jamansü na te. Dä mi nuui Romanos 12:1, 2 ʼne manhmi nangehna:

¿Hanja ja gä jamansühu̱ ma nzakihu̱?
¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ gi jamansüʼä ni nzaki?

ʼNa ra xisu ge nʼyu̱ o̱ʼä xiʼä na doktor.

4. Dä mi jamansüʼä ni te ʼne nuʼä na teʼu̱ miʼra

Nuʼä Biblia ma ge ja gä jamansühu̱ nuʼä ma tehu̱ ʼne nuʼä na teʼu̱ miʼra pa hingä thohmu̱ yu̱ ʼyänthi. Dä mi nuui ä BIDEO pa gi pähmi ʼbe̱pu̱ dä za̱ di jamansü na te ʼna, ʼne nuʼä na teʼu̱ miʼra.

BIDEO: Emme jaʼtse̱di ge gä njamänsühu̱ ʼne gä jamansühu̱ʼu̱ miʼra (8:34)

Dä mi nuui Proverbios 22:3 ʼne manhmi ʼbe̱pu̱ dä za̱ gä njamansühu̱...

... nubu̱ ma ngühmu̱.
... nuʼbu̱ di mpe̱hmu̱.
... nuʼbu̱ di nʼënhmu̱.
... nuʼbu̱ di ʼyonhmu̱ karro o di hühu̱ karro.

ʼNa ra nʼyohu̱ tüʼträ foho ko nuʼä sinturon ge jabu̱ karro.

5. Dä mi jamansü na teʼu̱ yu̱ ʼue̱re ge ʼbe̱di di mʼbu̱i

Nuʼä David bi manʼä mbënʼä Jeoba nangeʼä na teʼu̱ yu̱ jäʼi ʼne nangeʼä na teʼu̱ yu̱ ʼue̱re ge ʼbe̱di di mʼbu̱i. Dä mi nuui Salmo 139:13-17 ʼne manhmi nangehna:

Pa nangeʼä Jeoba, ¿njämʼbu̱ fu̱di ja ra te ʼna ra jäʼi: ja geʼbu̱ bi mʼbu̱i o nuʼbu̱ bi nhäʼtu̱hniʼä na mbe?

Nuʼu̱ yu̱ nʼtëdi bi ünʼä Jeoba pa nuʼä ra hnini Israel mi jamansüʼu̱ yu̱ ʼue̱re ge ʼbe̱di di mʼbu̱i ʼne nuʼu̱ yu̱ mama. Dä mi nui Éxodo 21:22, 23 ʼne manhmi nangehna:

¿ʼBe̱ʼä mi mbënʼä Jeoba nange toʼo mi ho̱nma na ʼue̱re madägeʼä hinnä pa̱ha̱?
¿ʼBe̱ʼä mbënʼä Jeoba nangeʼä toʼo na pa̱ha̱ze̱he̱ dä hyo̱nma na ʼue̱re?b
Xiʼe ¿ʼbe̱ʼä gi mbëni nangeʼä manʼä Ojä?

Dä mi nuui ä BIDEO.

BIDEO: Gä nuhu̱ ge emme di muui ra te tengübu̱ ni nuʼä Ojä (5:00)

Asta ʼna ra xisu ge ëspä na te dä za̱ dä bëni ge hingi ʼtso ge dä hyo̱nma na ʼtu̱hni. Dä mi nuui Isaías 41:10 ʼne manhmi nangehna:

Xiʼbu̱ ʼna ra xisu dä mba ma ʼbe̱pi ge dä hyo̱nma na ʼtu̱hni, ¿ʼtoʼo ja dä ʼya̱ʼpä mfa̱ʼtsi? ¿Hanja?

NUʼÄ ʼBE̱ʼÄ MANʼU̱ ʼRA YU̱ JÄʼI: “ʼNa ngü ʼnaʼu̱ yu̱ xisu dä za̱ dä bënse̱ geʼbu̱ dä dinhna ʼue̱re o dä hyo̱nmi”.

¿Hanja gi ëʼkyëi ge pa nangeʼä Jeoba ʼraigü di muui na te ʼna ra xisu ʼne na teʼä na ʼue̱re ge obu̱ na foho?

NUʼÄ MANʼNA JAʼTSE̱DI

Nuʼä ma tehu̱ ʼna ra regalo xi ʼrakju̱ʼä Jeoba. Nuʼä Biblia ma ge ja gä ëspähu̱ ʼne gä jamansühu̱ nuʼä ma tehu̱ ʼne nuʼä na teʼu̱ miʼra.

Nuʼä dä pähmu̱

¿Hanja di pähmu̱ ge nuʼä Jeoba ëspä na teʼu̱ yu̱ jäʼi?
¿ʼBe̱ʼä mbënʼä Jeoba nuʼbu̱ handi ge ʼbu̱ʼä ho na mikjäʼi o di nhyose̱?
¿ʼBe̱ʼä manʼna gi ho nangeʼä ra te xi ʼraʼi Jeoba?

Nuʼä ra pa gä juadi nuna nxa̱di:

Nuʼä dä za̱ gi ʼyo̱ʼte

Dä mi bëni ʼbe̱ʼä manʼna dä za̱ gi ʼyo̱ʼte pa gi jamansüʼä ni nzaki.

Nuʼä ʼbe̱ʼä manʼna dä za̱ gi ʼyo̱ʼte:

Your other goal

DÄ MI PÄDI MANʼNA

¿ʼBe̱pu̱ dä za̱ gä ünhnu̱ jamädiʼä Jeoba nangeʼä ra te xi ʼrakju̱?

Emme mahothoʼä ra te xi ʼrakju̱ʼä Ojä (thühu̱ 141) (2:41)

¿Ha dä za̱ di pumbä Ojä ʼna ra xisu̱ ge bi nhyo̱mna ʼtu̱hni?

“¿ʼBe̱ʼä manʼä Biblia nangeʼä dä hyo̱mna ʼtu̱hni ʼna?” (Bä ʼyëpu̱ jw.org)

Dä mi pädi ʼbe̱pu̱ ni nuʼä Ojä nuʼä di o̱thu̱bu̱ ma mʼbu̱ihu̱ ʼne nuʼä di o̱thu̱ nuʼbu̱ di thokä orahu̱.

“¿Ha dä za̱ gä nʼyënhmu̱ o gä thokä orahu̱ nubu̱ dä za̱ ge gä ʼbe̱hmu̱ ma tehu̱?” (¡Despertad!, 8 oktubre ge 2000)

Dä mi pädi ʼbe̱ʼä ma nʼtsofo mambu̱ Biblia dä za̱ dä ze̱ʼu̱ yu̱ jäʼi ge ne di nhyose̱.

“¿Ha dä za̱ dä ze̱ʼku̱ yu̱ nʼtsofo ge mambu̱ ja Biblia geʼbu̱ xtä bëni ge ya hindi ne gä mʼbu̱i ʼne di ne gä nhyose̱?” (Bä ʼyëpu̱ jw.org)

a Nuʼä Jeoba emme tü na mu̱i nangeʼu̱ yu̱ jäʼi ge njuäntho emme xi nʼu̱ mbëni o tü yu̱ mu̱i (Salmo 34:18). Nuʼä Ojä pädi xi nho ga̱ʼthoʼä ra nʼu̱mbi thoʼu̱ yu̱ jäʼi ge ne di nhyose̱, ʼne nuʼä, ne di ze̱di ga̱ʼthoʼu̱ yu̱ jäʼi ge thoʼä ngübu̱. Dä mi pädi nuʼu̱ ʼra yu̱ nʼtsofo di üni nubu̱ ëna ¿Ha dä za̱ dä ze̱ʼkä Biblia geʼbu̱ ya hindi ne gä thoki gä mʼbu̱i ʼne xtä bëni gä nhyose̱?, ge bä ʼyëkua ja nxa̱di nubu̱ ja xe̱ki “Dä mi pädi manʼna”.

b Nuʼu̱ toʼo bi nese̱ bi hyo̱mna ʼtu̱hni mayaʼbu̱ hingi ja dä dü na mu̱i nangeʼä bi ʼyo̱ʼte; nuʼä Jeoba ne di pumbäʼu̱ bi ʼyo̱ʼte ngübu̱. Dä mi pädi manʼna nangehna nubu̱ ëna “¿ʼBe̱ʼä manʼä Biblia nangeʼä dä hyo̱nʼna ʼtu̱hni ʼna?” ge bä ʼyëkua ja nxa̱di nubu̱ ja xe̱ki “Dä mi pädi manʼna”.