ONLAJN BIBLIOTEKA Watchtower
ONLAJN BIBLIOTEKA
Watchtower
romane (Makedonija)
  • BIBLIJA
  • PUBLIKACIE
  • SOSTANOKIJA
  • w21 Noemvri str. 31
  • Dali džanljan?

Nane video bašo akava delo.

Žal amenge, isi greška, našti phravaja o video.

  • Dali džanljan?
  • Stražarsko kula objavinela e Jehovaskoro Carstvo (Bašo proučibe) 2021
Stražarsko kula objavinela e Jehovaskoro Carstvo (Bašo proučibe) 2021
w21 Noemvri str. 31
Umetničko slika taro gradbe hem spomenikija ki purani Ninevija.

Ki Ninevija sine bare palate hem spomenikija

Dali džanljan?

So slučingja pe e Ninevijaja palo e Jonaskoro vreme?

DŽI KO eftato veko a.a.e., i Asirija uli i najbari imperija ko sveto. O Britansko muzej ki pli internet-strana pišinela kaj oj astarela sine teritorija taro Kipar ko zapad dži ko Iran ko istok, a nesavo vreme čak o Egipet. Lakiri glavno diz i Ninevija, sine i najbari diz ko sveto. Sine la but šuže gradine, bare palate hem bare biblioteke. O natpisija ko zidija tari purani Ninevija sikavena kaj o cari o Asurbanipal, isto sar o javera asirska carija, baši peste vakerela sine kaj tano „cari e svetoskoro“. Džikote vladinela sine ov, izgledinela sine sar te phene nikoj našti te osvojnel e Asirija hem e Ninevija.

Karta kote soj sikavde o granice taro Asirsko carstvo ko eftato veko a.a.e. Sikavde tane o Egipet, o ostrov Kipar hem i Ninevija.

I mokjno Asirsko svetsko sila sine i najbari imperija ko adava vreme

Ama, keda e Asirija sine la najbari mokj, e Jehovaskoro proroko o Sofonija prorokujngja: „[O Jehova] ka uništinel e Asirija, hem ka kerel i Ninevija te ovel pusto, hem šuki sar pustina“. O proroko o Naum isto agjaar prorokujngja: „Čoren srebro, čoren zlato! I diz tani čuči, pusto, uništimi. Sekova jekh so ka dikhel tut ka našel tutar hem ka vakerel, ’I Ninevija tani uništimi!‘“ (Sof. 2:13; Naum 2:9, 10; 3:7). Keda šungje akala proroštvija, o manuša šaj pučena pe sine: „Šaj li čače te slučinel pe akava? Šaj li nekoj te pobedinel e mokjno Asirija?“ E manušenge sine pharo te verujnen ko adava.

I Ninevija uli pusto than

Iako izgledinela sine agjaar, adaja mokjno sila sine pobedimi. Ko krajo taro eftato veko a.a.e., o Vaviloncija hem o Medijcija, pobedingje e Asirija. Ko krajo, nikoj više na živinela sine ki Ninevija hem o manuša bistergje kaj postojnela sine. Jekh publikacija taro muzej baši umetnost so arakhljola ko Njujork, vakerela: „Ko krajo i diz sine učhardi hem o manuša baši Ninevija džanena sine samo tari Biblija“. Ki jekh internet arhiva baši biblisko arheologija, pišinela kaj dži ko početok taro dešuoftoto veko, „nikoj ni na džanlja dali čače postojnela sine i glavno diz tari Asirija“. Ama ko 1845 berš, o arheologo Ostin Henri Lerd počmingja te randel ko ruševine tari diz Ninevija. Athe arakhle dokazija kaj i Ninevija čače sine bari diz.

Adava so točno ispolningja pe o proroštvo baši Ninevija bajrarela amari uverenost kaj o proroštvo bašo krajo taro avdisutne politička vlade isto agjaar ka ispolninel pe (Dan. 2:44; Otk. 19:15, 19-21).

    Publikacie ko Romane (Makedonija) (2008 — 2025)
    Odlogirin tut
    Logirin tut
    • romane (Makedonija)
    • Spodelin
    • Mestin
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Uslovija koristibaske
    • Polisa baši privatnost
    • Opcie baši privatnost
    • JW.ORG
    • Logirin tut
    Spodelin