Božjata skapocena Reč

1. Na svetot ima edna stara kniga

što nosi radost, uteha i mir.

I samo taa može da im dade

na „mrtvi“ život, a na „slepi“ vid.

Se vika Božja Reč il’ Sveto pismo,

a pisatelite gi izbral Bog.

Mu bile verni slugi što gi sakal.

So svojot duh im daval vodstvo Toj.

2. Nam tie točen izveštaj ni dale

za sozdavanjeto na ovoj svet,

za Rajot kaj što čovekot bil stvoren

i zošto posle izgubil toj sè.

Za eden angel buntovnik što stanal

i vlasta mu ja osporil na Bog.

Toj bunt ni donel smrt i mnogu bolki,

no kje mu dojde kraj na seto zlo.

3. A nie denes može da sme srekjni —

Bog seta vlast na Isus mu ja dal.

Toj treba sè da vrati ko što bilo,

i večno posle Bog da bide Car.

Da, Rečta Božja vistinska e „gozba“ —

ni nudi vkusno „zalče“ sekoj čas.

Vo duša golem mir ni nosi taa.

Zar ima nešto poslatko za nas?